Ali se schengen topi pred našimi očmi? Številne države na mejah ponovno vzpostavljajo nadzor

Poljska je 7. julija ponovna vzpostavila mejni nadzor z Nemčijo in Litvo, ki naj bi trajala do 5. avgusta. Kot uraden razlog je podala migracijski pritisk. Poleg Poljske je po podatkih spletne strani Evropske komisije meje »zaprlo« še deset drugih članic schengna. Ob tem se marsikdo lahko vpraša, ali je to začetek konca pravega schengna.

Schengen letos praznuje svojo 40. obletnico, zato je zaprtje prostega prehoda na delih poljske meje, ki ga je predsednik poljske vlade Donald Tusk napovedal na novinarski konferenci 1. julija, še toliko odmevnejše.

Za zaprtje mej se je poljska vlada odločila po precejšnjem političnem in javnem pritisku. Po poročanju več poljskih medijev, kot so Notes from Poland, Radio Szczecin in Gazeta Wyborcza, so se zaradi nezadovoljstva s pomanjkanjem ukrepanja vlade na meji z Nemčijo oblikovale »patrulje« državljanov, ki so ponekod štele po več sto ljudi.

‼️ Z ostatniej chwili!

3 lipca, około 1:00 w nocy, Gubin.
Niemcy przerzucają migranta do Polski z pogwałceniem wszelkich zasad:
❌ bez jakiegokolwiek powiadomienia polskich służb
❌ bez Straży Granicznej, bez policji, bez procedur
❌ bez dokumentów, bez ubrań, bez zaplecza.

W… pic.twitter.com/0rnTlQSNJ1

— Robert Bąkiewicz (@RBakiewicz) July 3, 2025

Ena izmed teh skupin, ki je štela okoli dvesto prebivalcev obmejnega mesta Szczecin, je ustavila promet na eni od krajevnih cest, medtem ko se je druga večja skupina zbrala na poljsko-nemški meji, kjer je, kot poroča Gazeta Wyborcza, prišlo tudi do več napetih trenutkov s policijo.

Član ene izmed teh neuradnih patrulj je za Radio Szczecin povedal, da razume, da varovanje meje ni njihova naloga in da je to sporočilo vladi.

Težava je nastala, ko je Nemčija zaprla svoje meje in začela odvračati oziroma vračati migrante nazaj na Poljsko. Po poročanju medija Notes from Poland je med januarjem 2024 in februarjem 2025 iz Nemčijo prišlo 11.000 migrantov, ki so pogosto ostali v okolici obmejnih mest.

Poljska doživlja večji migracijski pritisk tudi pri litvanski meji. V Litvo nezakoniti migranti vstopajo prek meje z Belorusijo in so nato pogosto ustavljeni na poljsko-nemški meji.

Na to je po poročanju poljskih medijev opozorilo tudi njihovo ministrstvo za notranje zadeve, ko je izdalo opozorilo, da Nemčija migrantov ne vrača Poljski, ampak jim zgolj preprečuje vstop v državo.

Ali schengen sploh še obstaja

Zapiranje notranjih schengenskih mej postaja že ustaljeno orodje za boj proti pritisku migracij, terorizma in organiziranega kriminala.

Po podatkih Evropske komisije so Italija, Slovenija in Avstrija med članicami schengna, ki so začasno zaprle prosti prehod na nekaterih delih svojih mej. Italija in Avstrija sta zaprli meji s Slovenijo, Slovenija pa je zaprla meji z Madžarsko in Hrvaško.

Vse tri države so kot uradni razlog podale pritisk migracijskega toka z Zahodnega Balkana, ki ga organizirani kriminal izkorišča za tihotapljenje in predstavlja večjo grožnjo terorizma.

Pojavi se vprašanje, ali schengen sploh še obstaja, če je 25. člen Zakonika o schengenskih mejah, ki naj bi bil uporabljen le v izjemnih primerih, postal ustaljeno orodje držav članic.

Druge države, ki so začasno zaprle prosti prehod na svojih mejah, so Poljska, Nizozemska, Danska, Norveška, Švedska, Francija, Nemčija in Španija. Vse navedene države, razen Španije, ki je kot razlog navedla pomembno mednarodno konferenco, so svojo odločitev utemeljile s pritiskom migracij in s tem grožnje terorizma ali organiziranega kriminala.

Ob tem se pojavi vprašanje, ali schengen sploh še obstaja, če je 25. člen Zakonika o schengenskih mejah, ki naj bi bil uporabljen le v izjemnih primerih, postal ustaljeno orodje držav članic.

Kaj je srčika teh težav, kot sta migracijski pritisk in grožnja terorizma ter organiziranega kriminala, ki evropske države silijo v zapiranje notranjih mej?

Evropska unija v obrambni drži

Analiza držav, ki so vzpostavile ponoven nadzor na svojih mejah, naslika Evropsko unijo, ki je ogrožena ali pa je vsaj v obrambni drži. To dodatno potrjujejo poročila in podatki evropskih agencij, kot so Europol, Frontex in Eurostat.

Glavni razlog za ponovno vzpostavitev mejnega nadzora, migracijski pritisk, je močno povezan s preostalima razlogoma, grožnjo terorizma in organiziranega kriminala, saj se po navedbah Frontexa teroristi in pripadniki kriminalnih organizacij lahko pomešajo med migrante.

Poleg tega je po informacijah Europola posel tihotapljenja migrantov vreden več milijard evrov.

Kot nakazujeta letni analizi (Annual Risk Analysis) agencije Frontex za leti 2024 in 2025, Evropi v glavnem grozita dva toka migracij. Eden izmed tokov, ki izhaja iz Afrike, Bližnjega vzhoda in delov Azije, potuje predvsem čez Sredozemlje in Zahodni Balkan.

Po podatkih iste agencije je bilo na balkanskem delu schengenske meje v obdobju od januarja do aprila letos zaznanih 3.093 primerov nezakonitega prestopa, kar je 58 odstotkov manj kot lani. Podoben trend zmanjševanja velja za preostale dele schengenske meje – na vzhodnem delu schengna so se primeri prestopov zmanjšali za 37 odstotkov.

Celotno število zaznanih nezakonitih prestopov schengenske meje se nasploh primerljivo manjša. V letu 2024 je bilo več kot 10.000 primerov manj kot leto prej (Eurostat).

Zakaj evropske države zapirajo svoje meje, če je nezakonitih vstopov v schengen manj

Morda je res, da je manj nezakonitih prestopov schengenske meje, vendar primerjava podatkov primerov odkritja nezakonitih migrantov v članicah schengna in njihovih vrnitev iz teh držav, ne nujno iz EU, kaže na večjo sistemsko krizo.

Od leta 2017 do 2024 se je letno število odkritih nezakonitih migrantov povečalo za približno 400.000 posameznih primerov (2017 – 563.825 primerov, 2024 – 918.925 primerov; Eurostat), medtem ko je število deportacij nezakonitih migrantov iz držav, kjer so bili najdeni, celo manjše (2017 – 175.085 vrnitev, 2024 – 125.305 vrnitev; Eurostat).

Slovenija, ki je imela prejšnje leto najvišjo koncentracijo nezakonitih migrantov (21,99 migranta na 1.000 prebivalcev) v EU, je imela istega leta desetkrat več primerov nezakonitih migrantov (2017 – 4.180 primerov, 2024 – 46.715 primerov; Eurostat) kot leta 2017, toda le 60 vrnitev več kot leta 2017.

»Resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti«

Kot je zapisano v zakoniku, ki ureja schengen, lahko članica ponovno vzpostavi mejni nadzor, kadar se »pojavi resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti«.

Ne samo, da je bila opažena uporaba strelnega orožja med migranti, kar je še posebej zaskrbljujoče (Frontex), ampak je sedanje politično in vojaško stanje na Bližnjem vzhodu in v delih Azije še dodaten vzrok za večjo previdnost članic EU.

Velika večina migrantov prihaja iz tradicionalno muslimanskih držav (Eurostat), primeri džihadističnih terorističnih napadov pa prevladujejo med oblikami terorizma v EU.

V prejšnjem letu je bilo zabeleženih 58 napadov (med njimi so šteti tudi neuspeli poskusi), od katerih je bilo 24 primerov džihadističnega terorizma, ki je bil tudi najsmrtonosnejši in je povzročil pet žrtev ter 18 ranjencev (Europol).

Europol je v preteklih letih zaznal porast antisemitizma in sovraštva do muslimanov ter več skrajno levih in anarhističnih ter skrajno desnih terorističnih skupin. Porast je povezan z nestabilno geopolitično situacijo, še posebej z vojno med Izraelom in državami, ki so pretežno islamske veroizpovedi.

Kljub tem številkam in podatkom so mnogi skeptični glede zapiranja prostega prehoda in podobnih ukrepov.

Poslanec Evropskega parlamenta Juan Fernando López Aguilar je povedal, da se schengen »topi pred našimi očmi,« in pandemijo označil kot začetek schengenske krize.

Ob zaprtju prostega prehoda določenih mej se nekateri bojijo gospodarskih in političnih posledic, zlasti v obmejnih območjih.

Videti je, da se schengen, kot smo ga tako dolgo poznali, zares »topi pred našimi očmi«.