Ali mladi vozniki vozijo bolj tvegano?

Na Anatomiji vožnje, tradicionalnem dogodku največje slovenske zavarovalnice, so iskali odgovore na vprašanja, ali so mladi bolj tvegani vozniki in kako se spreminja odnos mlajših generacij do mobilnosti, varnosti in cestnoprometnih pravil.

Razpravo na Anatomiji vožnje je povezoval Andrej Brglez, razvojnik in raziskovalec trajnostne mobilnosti, ki (večjo) varnost mladih voznikov v prihodnosti povezuje tudi z novimi oblikami mobilnosti. Povedal je, da mladi želijo bolj trajnostno, bolj dostopno, digitalizirano, časovno in cenovno optimizirano mobilnost. Lahko tudi z avtom in lastniško kot nekoč, a to ni več edina možnost, niti njihova edina želja. »Vemo pa tudi, da mladost ostaja to, kar po naravi mora biti. Prepričana vase, da vse zmore, da vse lahko,« je opozoril, da zato mladi ostajajo v kategoriji bolj tveganih voznikov – tako, kot so bile v mladih letih bolj tvegane generacije pred njimi. Pojasnil je, da bo to morda spremenila šele avtonomna vožnja. Spomnimo, o avtonomni vožnji smo z Brglezom govorili tudi v intervjuju.

Brglez nam je pojasnil, da so ugotavljali, ali so med temi tremi generacijami lahko zaznavne kakšne spremembe v vrednostnem konceptu razumevanja odgovornosti. Poleg tega so opazili, da mladi zahtevajo drugačen pristop kot prejšnje generacije. Kot je na dogodku povedal vodja mladinskega pogona KK Cedevita Olimpija Miro Alilović, je bilo včasih dovolj, da si ukazal stanje na eni nogi. Danes pa je treba še razložiti zakaj. Hkrati se pozna, da se danes mladi ne znajdejo, če jim ne poveš, kaj naj delajo. Sami se ne zamotijo – usedejo se na klopco in vzamejo telefon. Ne poznajo produktivnega reševanja dolgčasa. Tudi učiteljica vožnje je povedala podobno, mladim mora razložiti, zakaj je črta pred stop znakom. Šele ko se jim razloži, to ponotranjijo. To je ena izmed generacijskih razlik, ki je hkrati tudi priložnost, da se mladim razloži tveganja.

Mladost bo vedno tvegana, že po definiciji je taka. Se pa splača staviti na to, da se mladim bolj razloži, zakaj so stvari tvegane. To velja predvsem za uporabo telefona med vožnjo – veliko mladih uporablja telefon med vožnjo, ker jim je vožnja sicer dolgočasna. »Moramo najti vzvod, da se jih opozori na tveganje tega početja. Če so lahko odložili alkohol pred vožnjo, lahko odložijo tudi telefon,« je Brglez spomnil, da dolgo časa nismo našli učinkovitega recepta, da bi se odložilo alkohol. Tako sedaj tudi še nimamo recepta, kako jih prepričati, da bi odložili telefon. »Dobro bi bilo, če bi bil ta čas spoznanja krajši, kot je bil pri alkoholu,« je Brglez poudaril, da je treba recept najti čim prej.

Po raziskavah in fokusnih skupinah Valicona ter Zavarovalnice Triglav so ključne lastnosti mladih voznikov dinamična vožnja, močno zaupanje v svoje sposobnosti, pa tudi pogosto seganje po telefonu med vožnjo in nenazadnje želja po svobodi, ko gre za izbiro oblike mobilnosti. Mladi so tudi najpogostejši uporabniki urbane mobilnosti v Sloveniji. E-skiro vidijo kot cenejšo in zato boljšo alternativo skuterju oziroma avtomobilu. Vendar pa se med vožnjo z e-skirojem le dobra polovica počuti varne. Zavarovalnica Triglav je naredila raziskavo med več kot 800 uporabniki e-skirojev in e-koles, vsak tretji uporabnik e-skiroja je že doživel nezgodo.

Mladi vozniki so trikrat bolj tvegani od izkušenih voznikov

Na dogodku je direktor avtomobilskih zavarovanj v Zavarovalnici Triglav Jaka Klement povedal, da podatki kažejo, da so mladi vozniki, ki imajo tudi manj izkušenj, v povprečju približno trikrat bolj tvegani od tistih bolj izkušenih – kar naslavljajo tudi z zavarovanjem “Mladi voznik”. Pri izkušenih voznikih je verjetnost za povzročitev nesreče na leto približno tri odstotke, pri najmlajših voznikih v starostni skupini od 18 do 20 let pa je ta verjetnost približno trikrat višja. »Pri tem pa je zanimivo, da lahko tveganje tako dobro opišemo tudi zato, ker določen tip voznikov vedno izbira tudi določen tip vozila,« je še pojasnil, da manjše tveganje predstavljajo mladi vozniki, ki se odločijo za manj športna in manj dinamična vozila, zmanjša pa ga tudi uporaba novih vozil, ki so opremljena z varnostno asistenčnimi sistemi. Navade, potrebe, pa tudi tveganost oziroma škodno pogostost mladih voznikov v največji slovenski zavarovalnici spremljajo na različne načine. Pri izračunu avtomobilske premije opazujejo približno 50 različnih parametrov, od katerih se jih pet nanaša na osebo, ostalih 45 pa na lastnosti vozila. Vse to jim daje možnost, da lahko z gotovostjo napovejo trende v prihodnosti.

Pomembno orodje za raziskovanje vozniških navad je tudi aplikacija Drajv, mladim so namreč zelo blizu tako imenovani gemificirani pripomočki. Podatki kažejo, da so aktivni uporabniki Drajva ki so mlajši do 25 let, v povprečju varni vozniki, je pa njihova ocena vožnje v primerjavi s starejšimi uporabniki Drajva vseeno nekoliko nižja. Po eni strani mlajši vozijo bolj dinamično in med vožnjo pogosteje uporabljajo telefon, po drugi strani pa v primerjavi s starejšimi vozniki bolj pogosto upoštevajo omejitve hitrosti. Ob tem je še treba dodati, da imajo mlajši vozniki boljše kognitivne sposobnosti.

Dr. Tamara Trošt, sociologinja in izredna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, je govorila o tem, kako vrednote generacij X, Y in Z vplivajo na izbiro prevoznih sredstev in kakšen odnos imajo do lastništva avtomobila. »Če govorimo na splošno o vrednotah mlade generacije, so največje spremembe na področju stališč do okolja in stališč do tehnologije,« je povedala. Če to povežemo še z mobilnostjo, pa so mladi po njenih besedah veliko bolj kot prejšnje generacije naklonjeni okolju prijaznejšim načinom mobilnosti, kot so na primer kratkoročna izposoja in deljenje avtomobila oziroma prevozov. Še posebej, če lahko do njih enostavno dostopajo prek različnih aplikacij. »Lastništvo avtomobila tako zanje ni nujno več simbol svobode in statusa, temveč jim predstavlja finančno in logistično obremenitev,« je še pojasnila.

Veliko izkušenj z mladimi ima tudi Anita Žnidaršič, ki je učiteljica vožnje v AMZS Šoli vožnje. Žnidaršičeva opaža, da statični vertikalni prometni znaki za mlade ne zadostujejo več oziroma so nanje manj pozorni. »Mladi vozniki generacije Z v promet prinašajo drugačen način zaznavanja in odločanja,« je učiteljica vožnje pojasnila, da mladi promet dojemajo bolj vizualno – hitreje opazijo talne označbe, barvne elemente in digitalne prikaze kot klasične prometne znake – saj so odraščali ob zaslonih in interaktivnih vsebinah. Informacije lažje dojemajo, če so predstavljene na kratek in jedrnat način, ker jim koncentracija hitreje pada. Tudi njihova vožnja je bolj prilagojena sodobnim tehnologijam, vendar pa to lahko pomeni tudi manj analitičnega razmišljanja in več zanašanja na asistenčne sisteme vozila. »Hkrati pa njihova navajenost na hiter pretok informacij pomeni tudi večjo nagnjenost k uporabi telefonov med vožnjo, kar predstavlja izziv za varnost,« je še razložila učiteljica vožnje.

»Moja največja rdeča zastava je, da kolesarim s slušalkami v ušesi, je pa res, da ne divjam – niti na kolesu niti v avtu,« je povedal predstavnik mlajše generacije, Boris Kokalj, pevec skupine Kokosy. Dejal je, da je super videti, da so se nekatere vrednote spremenile, iti pijan za volan med mladimi absolutno ni več kul. Vendar pa je priznal, da so po drugi strani problematični telefoni. Klicanje, sms-anje, urejanje playlist, streamanje nogometne tekme in podobne telefonske dejavnosti, ki ti poberejo velik del pozornosti v prometu – vse to je pri mladih voznikih toliko bolj prisotno.

Pri vožnji z avtomobili, pa tudi sredstvi urbane mobilnosti, je še kako pomemben pravilen odziv na nepredvidljive situacije. V Zavarovalnici Triglav omogočajo njihovo testiranje v varnem okolju s pomočjo različnih simulatorjev, kot sta DRAJV simulator in simulator e-skiroja v centru Triglav Lab in na različnih dogodkih ter delavnicah po Sloveniji. Veliko pozornosti namenjajo tudi mladim voznikom, zato 11. 4. 2025 v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem pripravljajo poseben dogodek doživetja adrenalinske izkušnje v kontroliranih pogojih vožnje.