Adijo NLB! Prodaja polovice NLB do konca leta dobila blagoslov iz Bruslja
Evropska komisija je na podlagi novega svežnja zavez, ki ga je slovenska vlada predložila sredi julija, sklenila, da je "pomoč Slovenije za Novo Ljubljansko banko (NLB) še naprej združljiva s pravili EU o državni pomoči," so sporočili iz Evropske komisije.
Slovenija se sedaj mora držati zaveze, da do konca tega leta proda 50 % + 1 delnico največje državne banke, v letu 2019 pa mora lastniški delež v banki zmanjšati na 25% + 1 delnico.
Če se Slovenija tudi novih, ter podaljšanih že obstoječih zavez, ne bo držala, bo imenovan skrbnik za odprodajo, ki bo prevzel postopek prodaje, so še sporočili iz Bruslja.
"Prodaja NLB je bila eden od pomembnih še nedoseženih mejnikov načrta prestrukturiranja banke, ki nam je leta 2013 omogočil, da ji odobrimo državno pomoč v višini več kot dve milijardi evrov. Zato pozdravljam zavezo Slovenije, ki si je zadala jasen časovni načrt za dosego te prodaje," je iz Bruslja sporočila evropska komisarka Margrethe Vestager, ki je pristojna za politiko konkurence. Dodala je, da zaradi tega lahko Komisija odobri novi sveženj zavez Slovenije za NLB, ki "zagotavlja, da bo banka uspešen in dolgoročen akter na slovenskem bančnem trgu.“
Potem ko se dosedanjih zavez Slovenija ni držala in je komisija januarja letos začela poglobljeno preiskavo o državni pomoči, je Cerarjeva vlada poleti obljubila, da bo prva znatna tranša v višini najmanj ene delnice več kot 50 % delnic prodana do konca leta 2018, slovenska vlada pa bo do konca leta 2019 zmanjšala svoj delež v NLB na eno delnico več kot 25 % delnic. Poleg tega se podaljšajo vse kjučne obstoječe zaveze.
"Če Slovenija ne bo upoštevala predvidenih rokov, bo imenovan skrbnik za odprodajo, ki bo prevzel postopek prodaje," so še sporočili iz Bruslja.
Po poročanju Financ se medtem SDH in Deutsche bank se že pripravljata na prodajo banke. Po predlagani časovnici bodo delnice in GDR NLB na ljubljanski oziroma londonski borzi kotirale 14. novembra.
Zakaj že mora Slovenija NLB prodati?
Ker se je državna banka sredi krize leta 2013 znašla pred bankrotom, je Slovenija Bruselj zaprosila za dovoljenje za državno pomoč banki iz davkoplačevalskih sredstev v višini 2,32 milijarde evrov (3 dokapitalizacije od marca 2011 do decembra 2013).
Komisija je decembra 2013 na podlagi pravil EU o državni pomoči ter načrta prestrukturiranja banke in s tem povezanih zavez državno pomoč odobrila.
Ključni del tega načrta prestrukturiranja je bila zaveza Slovenije, da bo do konca leta 2017 prodala za eno delnico manj kot 75 % delnic NLB. Komisija je maja 2017 sprejela zahtevo Slovenije za bolj postopno prodajo NLB.
Slovenija se je vseeno zavezala, da bo do konca leta 2017 prodala (vsaj) 50 % delnic NLB, preostanek pa do konca leta 2018.
Zaveze iz znanih notranjepolitičnih razlogov niso bile spoštovane.
Komisija lahko izjemoma sprejme spremembe obstoječih zavez glede državne pomoči, če so nove zaveze enakovredne prvotnim. V zadevnem primeru bi morale nove zaveze zagotoviti sposobnost preživetja NLB v enaki meri kot prvotne zaveze in obravnavati morebitna dodatna izkrivljanja konkurence zaradi odložitve prodaje.
Ker se je državna banka sredi krize leta 2013 znašla pred bankrotom, je Slovenija Bruselj zaprosila za dovoljenje za državno pomoč banki iz davkoplačevalskih sredstev v višini 2,32 milijarde evrov (3 dokapitalizacije od marca 2011 do decembra 2013).
Komisija je decembra 2013 na podlagi pravil EU o državni pomoči ter načrta prestrukturiranja banke in s tem povezanih zavez državno pomoč odobrila.
Ključni del tega načrta prestrukturiranja je bila zaveza Slovenije, da bo do konca leta 2017 prodala za eno delnico manj kot 75 % delnic NLB. Komisija je maja 2017 sprejela zahtevo Slovenije za bolj postopno prodajo NLB.
Slovenija se je vseeno zavezala, da bo do konca leta 2017 prodala (vsaj) 50 % delnic NLB, preostanek pa do konca leta 2018.
Zaveze iz znanih notranjepolitičnih razlogov niso bile spoštovane.
Komisija lahko izjemoma sprejme spremembe obstoječih zavez glede državne pomoči, če so nove zaveze enakovredne prvotnim. V zadevnem primeru bi morale nove zaveze zagotoviti sposobnost preživetja NLB v enaki meri kot prvotne zaveze in obravnavati morebitna dodatna izkrivljanja konkurence zaradi odložitve prodaje.
Zadnje objave
Interventni zakon kot signal spremembe: dovolj za začetek, premalo za preboj
17. 4. 2026 ob 8:26
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
16. 4. 2026 ob 19:00
Največja evropska carinska reforma po letu 1968: šok za spletne potrošnike
16. 4. 2026 ob 18:33
Na levem polu optimizem še naprej kopni
16. 4. 2026 ob 17:16
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
17
Tečaj za zaročence
17:00 - 13:30
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
2 komentarja
Jernej
NLB ne bo nikoli prodana! Bi vi prodali bankomat, ki vam bruha denar?
Ne nasedajmo rdeči propagandi. Ne bodimo kocbeki.
AlojzZ
"Tokrat Evropska komisija misli resno, nategovanja bo končno konec"
No, EU je vedno mislila resno, rdeči baroni pa so vedno nekaj našli. Zakaj ne bodo tudi tokrat?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.