5,7 milijard v bančni sistem predvsem zaradi nadpovprečnega deleža državnih bank

Na Domovini nadaljujemo podrobnejši pregled delovnega dokumenta Evropske komisije, ki je za Slovenijo izdalo kar nekaj opozorilnih znakov.

V četrtek smo pod drobnogled vzeli fiskalno vzdržnost naših javnih financ, danes se posvečamo delu poročila, ki govori o prestrukturiranju bančnega in podjetniškega sektorja.

Poročilo med drugim izpostavlja tudi problematičnost nadpovprečen delež državnih bank, ki pa se v zadnjih letih znižuje. Prodaja NLB naj bi bila po predvidenem planu izpeljana v letu 2017.

"V bančnem sektorju se je stanje izboljšalo", uvodoma zapišejo in nadaljujejo, da so v letu 2015 vse slovenske banke poslovale z dobičkom. Obseg slabih posojil se zmanjšuje, slovenska gospodinjstva so med najmanj zadolženimi v EU. Stanje je precej slabše v zasebnem sektorju.

Enormno povečanje javnega dolga kot posledica dokapitalizacije bank

Kljub nekaterim pozitivnim trendom Evropska komisija ugotavlja, da je razlika med velikimi bankami v državni lasti in tuji lasti še vedno občutna. Državno lastništvo se zmanjšuje, vendar je še vedno med najvišjimi v EU. Tudi ko bo dokončana privatizacija NKBM (predvidoma do junija 2016), bo več kot 50% sredstev slovenskih bank ostalo v državni lasti.

Poročilo opozarja, da to pomeni "znatno tveganje za slovenske davkoplačevalce in učinkovitost bančnega sistema", saj imajo državne banke šibko korporativno upravljanje, hkrati pa so povezane z drugimi podjetji v državni lasti.

Državne banke so v preteklosti potrebovale kar nekaj dokapitalizacij. Prav te finančne injekcije so po mnenju Evropske komisije znatno pripomogle k izjemnemu povečanju javnega dolga v zadnjih letih. Če je ta pred krizo, leta 2008, znašal 21,6% BDP, se je številka v letu 2015 približala 84% BDP. Država si je denar izposojala za financiranje trajnega (vsakoletnega) primanjkljaja.

Podjetja zaradi boljših pogojev čedalje več kreditov jemljejo v tujini

Slovenske banke se soočajo s čedalje večjo čezmejno konkurenco. Zapuščina slabih posojil je naredila svoje, zato so zaostrile kreditne standarde, zaradi česar so številna podjetja začela iskati posojila drugje.

Večina uveljavljenih in finančno trdnih podjetij ima namreč dostop do financiranja v tujini po konkurenčnejših obrestnih merah. V Sloveniji so namreč obrestne mere na posojila (zlasti kratkoročna) običajno višja od povprečja evroobmočja. Trend je dobro viden na spodnjem grafu.

Res je sicer, da veliko zmanjšanje posojil slovenskih bank lahko delno pripišemo prenosu slabih posojil na DUTB, a tudi brez upoštevanja tega se je stanje bančnih posojil pri domačih bankah znižalo za 30%.