20 let smo ga čakali, zdaj je končno sprejet: pridobitve, ki jih Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša za celotno družbo

POSLUŠAJ ČLANEK
V današnjem tretjem branju predloga zakona o dolgotrajni oskrbi so poslanci koalicijskih poslanskih skupin ter DeSUS in SNS izpostavili nujnost sprejetja zakona, da bi tako končno sistemsko vzpostavili dolgotrajno oskrbo. V ostalem delu opozicije pa ga vidijo kot okvir brez vsebine in kljub temu, da nanj čakamo že 20 let, menijo, da se s sprejetjem zakona ne mudi.
Zakon je bil po dolgem zavlačevanju leve opozicije s 44 glasovi za in 42 proti le sprejet in bo tako v kratkem stopil v veljavo, če seveda ne bo nanj vložil veta državni svet ali kdo sprožil referendumskega odločanja.
Kaj prinaša in zakaj je za našo družbo potreben, smo povprašali strokovnjakinjo s tega področja, magistrico delovne terapije Petro Benedičič, ki v Veliki Britaniji za starejše in bolne skrbi v sistemu, ekvivalentnem dolgotrajni oskrbi. Prepričana je, da ima zakon ogromno prednosti, pomanjkljivost pa le v financiranju.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so zagovorniki predloga izpostavili, da je področje po približno 20 letih prizadevanj zdaj končno treba sistemsko urediti, potreba po tem pa je postala očitna tudi med epidemijo covida-19. Obstoječe oblike dolgotrajne oskrbe bodo ostale, se pa vključujejo v nov sistem, so povedali v SDS. Sicer pa bo po novem zakonu vzpostavljena enotna vstopna točka, ki bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je dejala Alenka Jeraj.
Po zagotovilu NSi bo zakon poskrbel za vse, ki potrebujejo pomoč, in nihče ne bo izpadel. V poslanski skupini SMC pa so izpostavili koalicijsko dopolnilo, po katerem bo 16 milijonov evrov manjkajočih sredstev za pokritje dviga plač v domovih za starejše zagotovil državni proračun. V DeSUS so zadovoljni, da predlagani zakon zajema njihov predlog, po katerem bo prostovoljcem omogočena vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe in bodo zato zakon podprli, prav tako pa so to napovedali v SNS, kjer menijo, da staranje prebivalstva zahteva nujne prilagoditve in zato ni časa za prepire o podrobnostih.
V preostalem delu opozicije se ne strinjajo, da se s sprejemanjem zakona tako mudi, še zlasti glede na to, da po njihovi oceni ne prinaša nič novega oz. uveljavitev rešitev prestavlja na prihodnost. Vlada je po njihovem mnenju z zakonom poteptala ustavo, izvajalce in uporabnike le zato, da bo Bruslju lahko sporočila, da je zakon sprejet. Vprašanje financiranja dolgotrajne oskrbe po opozorilu opozicije ostaja odprto.
O tem, kaj v resnici zakon prinaša, smo povprašali magistrico delovne terapije Petro Benedičič. Sama je prepričana, da je zakon, ki se sprejema že skorajda 20 let, nekakšen fantom, a sedaj velja upati, da bo končno postal resničnost.
Kljub temu, da ima po njenem mnenju eno veliko pomanjkljivost, ima tudi ogromen, spregledan potencial. Zakon je po njenem mnenju pomemben za celotno populacijo, ne samo za starostnike. Prav starostniki pa bodo z njim pridobili največ. »Kot družba smo dolžni skrbeti za tiste, ki so že poskrbeli za nas, pa tudi za tiste, ki zaradi različnih okoliščin ne morejo poskrbeti zase. Vendar ni potrebno, da imamo zato izgorele družine, ki brez dolgotrajne strokovne podpore skrbijo za babico in dedka z demenco. Ni potrebno, da so naši starejši v domačem okolju po odpustu iz bolnišnice prepuščeni sami sebi, in da človek, ki nima nikogar, ki bi ga peljal v zdravstveni dom, zato ne dobi potrebne oskrbe. Tovrstne socialne izključenosti kot razvita družba ne smemo dopustiti,« je prepričana Benedičičeva.
V predlogu zakona je moč prebrati, da gre pri upravičenosti do storitev za celostno oceno uporabnika na osmih področjih: zmožnost gibanja v okolju, kjer zavarovanec prebiva, kognitivne in komunikacijske sposobnosti, vedenje in duševno zdravje, sposobnost samooskrbe v okolju, kjer zavarovanec prebiva, sposobnost spoprijemanja z boleznijo in z zdravljenjem povezanih zahtev ali obremenitev, potek vsakdanjega življenja in socialnih stikov, sposobnost aktivnosti izven domačega okolja in sposobnost opravljanja gospodinjskih opravil v okolju, kjer zavarovanec prebiva. »Vsako od teh področij ima jasno razdeljeno in obrazloženo uporabnikovo samostojnost in funkcioniranje. Zakon detajlno določa usposabljanje ocenjevalcev za ocenjevanje upravičenosti do storitev oziroma dolgotrajne oskrbe, pogoje za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe na domu oziroma v instituciji ter storitve,« pravi naša sogovornica.
Prednosti tega pa so, da se razbremeni družine, saj ob pravem času dobijo strokovno in posamezniku prilagojeno pomoč in podporo. Ohranja in izboljšuje se moč socialne mreže in s tem vpliva na manj osamljenosti in revščine. Zmanjša se pritisk na zdravstveni sistem, spodbuja se ohranjanje samostojnosti v domačem okolju ter poveča učinkovitost storitev s povezavo med zdravljenjem v institucijah in življenjem z boleznijo doma. »Z vsem tem pa prihranimo neslutene milijone, ki bi jih sicer vložili v zdravstvo in socialo. In najpomembnejše, državljanom z vsem tem dvignemo kvaliteto življenja,« je prepričana Petra Benedičič.
Pomanjkljivost je financiranje
Prepričana pa je, da je glavna pomanjkljivost zakona financiranje. Sedanji predlog namreč po mnenju naše sogovornice sloni na evropskih sredstvih. »Nič ni narobe s tem, da za začetni kapital uporabimo sredstva EU. Težava je, in tu ima prav opozicija, da moramo trajni vir za izvedbo zakona kriti vsi. Kar je logično, če vsi od zakona "profitiramo". Najprej tisti, ki oskrbo potrebujejo, potem svojci, ki jo nudijo sedaj, pa vsi tisti zdravstveni delavci, ki bi z njim dobili delo, ter tisti, ki bi jim zakon delo olajšal,« je prepričana.
»Ocenjujem, da je zakon za starejše in pomoči potrebne koristen in nujen. Vem, da bo do dejanskih sprememb sistema treba še malo počakati. S financiranjem pa naj se ukvarjata zakonodajna in izvršna veja oblasti. Njune predstavnike namreč plačujemo vsi, zato da iščejo najboljše rešitve. Ne zato, da skoraj sistematično zavračajo sodelovanje in predloge, ker so ti z napačne politične strani,« je še dodala Petra Benedičič.
Zakon je bil po dolgem zavlačevanju leve opozicije s 44 glasovi za in 42 proti le sprejet in bo tako v kratkem stopil v veljavo, če seveda ne bo nanj vložil veta državni svet ali kdo sprožil referendumskega odločanja.
Kaj prinaša in zakaj je za našo družbo potreben, smo povprašali strokovnjakinjo s tega področja, magistrico delovne terapije Petro Benedičič, ki v Veliki Britaniji za starejše in bolne skrbi v sistemu, ekvivalentnem dolgotrajni oskrbi. Prepričana je, da ima zakon ogromno prednosti, pomanjkljivost pa le v financiranju.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so zagovorniki predloga izpostavili, da je področje po približno 20 letih prizadevanj zdaj končno treba sistemsko urediti, potreba po tem pa je postala očitna tudi med epidemijo covida-19. Obstoječe oblike dolgotrajne oskrbe bodo ostale, se pa vključujejo v nov sistem, so povedali v SDS. Sicer pa bo po novem zakonu vzpostavljena enotna vstopna točka, ki bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je dejala Alenka Jeraj.
Po zagotovilu NSi bo zakon poskrbel za vse, ki potrebujejo pomoč, in nihče ne bo izpadel. V poslanski skupini SMC pa so izpostavili koalicijsko dopolnilo, po katerem bo 16 milijonov evrov manjkajočih sredstev za pokritje dviga plač v domovih za starejše zagotovil državni proračun. V DeSUS so zadovoljni, da predlagani zakon zajema njihov predlog, po katerem bo prostovoljcem omogočena vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe in bodo zato zakon podprli, prav tako pa so to napovedali v SNS, kjer menijo, da staranje prebivalstva zahteva nujne prilagoditve in zato ni časa za prepire o podrobnostih.
V preostalem delu opozicije se ne strinjajo, da se s sprejemanjem zakona tako mudi, še zlasti glede na to, da po njihovi oceni ne prinaša nič novega oz. uveljavitev rešitev prestavlja na prihodnost. Vlada je po njihovem mnenju z zakonom poteptala ustavo, izvajalce in uporabnike le zato, da bo Bruslju lahko sporočila, da je zakon sprejet. Vprašanje financiranja dolgotrajne oskrbe po opozorilu opozicije ostaja odprto.
Zakon je pomemben za celotno populacijo, ne samo za starostnike
O tem, kaj v resnici zakon prinaša, smo povprašali magistrico delovne terapije Petro Benedičič. Sama je prepričana, da je zakon, ki se sprejema že skorajda 20 let, nekakšen fantom, a sedaj velja upati, da bo končno postal resničnost.
Kljub temu, da ima po njenem mnenju eno veliko pomanjkljivost, ima tudi ogromen, spregledan potencial. Zakon je po njenem mnenju pomemben za celotno populacijo, ne samo za starostnike. Prav starostniki pa bodo z njim pridobili največ. »Kot družba smo dolžni skrbeti za tiste, ki so že poskrbeli za nas, pa tudi za tiste, ki zaradi različnih okoliščin ne morejo poskrbeti zase. Vendar ni potrebno, da imamo zato izgorele družine, ki brez dolgotrajne strokovne podpore skrbijo za babico in dedka z demenco. Ni potrebno, da so naši starejši v domačem okolju po odpustu iz bolnišnice prepuščeni sami sebi, in da človek, ki nima nikogar, ki bi ga peljal v zdravstveni dom, zato ne dobi potrebne oskrbe. Tovrstne socialne izključenosti kot razvita družba ne smemo dopustiti,« je prepričana Benedičičeva.
mag. Petra Benedičič: "Leta 2019 je Računsko sodišče v revizijskem poročilu ugotovilo, da starejši od 65 let in pomoči potrebni predstavljajo skoraj 20 % populacije in da 91 % vseh teh čaka na formalno pomoč ali pa jo prejema neformalno."
Kaj prinaša zakon
V predlogu zakona je moč prebrati, da gre pri upravičenosti do storitev za celostno oceno uporabnika na osmih področjih: zmožnost gibanja v okolju, kjer zavarovanec prebiva, kognitivne in komunikacijske sposobnosti, vedenje in duševno zdravje, sposobnost samooskrbe v okolju, kjer zavarovanec prebiva, sposobnost spoprijemanja z boleznijo in z zdravljenjem povezanih zahtev ali obremenitev, potek vsakdanjega življenja in socialnih stikov, sposobnost aktivnosti izven domačega okolja in sposobnost opravljanja gospodinjskih opravil v okolju, kjer zavarovanec prebiva. »Vsako od teh področij ima jasno razdeljeno in obrazloženo uporabnikovo samostojnost in funkcioniranje. Zakon detajlno določa usposabljanje ocenjevalcev za ocenjevanje upravičenosti do storitev oziroma dolgotrajne oskrbe, pogoje za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe na domu oziroma v instituciji ter storitve,« pravi naša sogovornica.
mag. Petra Benedičič: "V zakonu so sistematizirane čisto preproste osnovne dnevne aktivnosti, kot je premikanje (transfer) nepokretnega človeka ter pomoč pri hranjenju in pitju. Sistematizirane so tudi dejavnosti zdravstvenega osebja, kot je priprava, pomoč in dajanje zdravil. To dvoje je pomembno, da se tudi na domovih ljudi lahko izvaja enaka storitev kot na primer v domu upokojencev. Po novem pa pridobimo tudi: svetovanje pri prilagoditvi okolja poveča varnost in funkcionalnost okolja. V okviru storitev ohranijo gibalno samostojnost: gibljivost, moč, stabilnost, mobilnost, vzdržljivost in učijo preventive pred padci. Uporabnika storitev lahko naučijo vstati v primeru padca v domačem okolju. Nadalje preko treninga vsakodnevnih aktivnosti dosegajo večjo varnost, zadovoljstvo, učinkovitost in samozavest uporabnikov. S post-diagnostično podporo osebam z demenco in njihovim svojcem se področje končno formalno ureja, prav tako pa se končno uresničuje nacionalna zaveza za obvladovanje demence. Učijo kompenzacijskih strategij in prilagojene izvedbe aktivnosti. Usposobijo za uporabo medicinskih pripomočkov (ki mnogokrat predstavljajo tisti majhen razkorak med odvisnostjo in samostojnostjo). In še bi lahko naštevali."
Prednosti tega pa so, da se razbremeni družine, saj ob pravem času dobijo strokovno in posamezniku prilagojeno pomoč in podporo. Ohranja in izboljšuje se moč socialne mreže in s tem vpliva na manj osamljenosti in revščine. Zmanjša se pritisk na zdravstveni sistem, spodbuja se ohranjanje samostojnosti v domačem okolju ter poveča učinkovitost storitev s povezavo med zdravljenjem v institucijah in življenjem z boleznijo doma. »Z vsem tem pa prihranimo neslutene milijone, ki bi jih sicer vložili v zdravstvo in socialo. In najpomembnejše, državljanom z vsem tem dvignemo kvaliteto življenja,« je prepričana Petra Benedičič.
Pomanjkljivost je financiranje
Prepričana pa je, da je glavna pomanjkljivost zakona financiranje. Sedanji predlog namreč po mnenju naše sogovornice sloni na evropskih sredstvih. »Nič ni narobe s tem, da za začetni kapital uporabimo sredstva EU. Težava je, in tu ima prav opozicija, da moramo trajni vir za izvedbo zakona kriti vsi. Kar je logično, če vsi od zakona "profitiramo". Najprej tisti, ki oskrbo potrebujejo, potem svojci, ki jo nudijo sedaj, pa vsi tisti zdravstveni delavci, ki bi z njim dobili delo, ter tisti, ki bi jim zakon delo olajšal,« je prepričana.
»Ocenjujem, da je zakon za starejše in pomoči potrebne koristen in nujen. Vem, da bo do dejanskih sprememb sistema treba še malo počakati. S financiranjem pa naj se ukvarjata zakonodajna in izvršna veja oblasti. Njune predstavnike namreč plačujemo vsi, zato da iščejo najboljše rešitve. Ne zato, da skoraj sistematično zavračajo sodelovanje in predloge, ker so ti z napačne politične strani,« je še dodala Petra Benedičič.
Povezani članki
Zadnje objave

Pax Rusica je mrtev, Armenci bežijo
30. 9. 2023 ob 10:03

Kdo v NSi ruši Tonina in zakaj je alternativa Vrtovec
30. 9. 2023 ob 6:44

Odmev tedna: Lov na milijone, medvede in čarovnice
29. 9. 2023 ob 19:32

Zdravje je v rokah mladih
29. 9. 2023 ob 11:04
Ekskluzivno za naročnike

Pax Rusica je mrtev, Armenci bežijo
30. 9. 2023 ob 10:03

Kdo v NSi ruši Tonina in zakaj je alternativa Vrtovec
30. 9. 2023 ob 6:44

Maščevalna čistka na RTVS: kako je novo vodstvo na hitro poskrilo moteče obraze
29. 9. 2023 ob 6:21
Prihajajoči dogodki
OCT
01
Camerata Laibach
19:00 - 21:00
OCT
01
OCT
01
Intervju: mag. Branko Cestnik
21:00 - 21:55
Video objave

Odmev tedna: Lov na milijone, medvede in čarovnice
29. 9. 2023 ob 19:32

Vroča tema: Kdaj bodo postavljene nove hiše, kako je z obnovo cest in kaj če ...?
26. 9. 2023 ob 17:09

Odmev tedna: Psi lajajo, depolitizacija gre dalje
22. 9. 2023 ob 19:46
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31

Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
10 komentarjev
irena
A da bo zakon nas davkoplačevalce bolj obremenil? Potem pa dajmo ta kup denarja, ki je namenjen nevladnim organizacijam za to, za starostnike&njihovo podporo.
slovenc sm
Včeraj je bil sprejet eden izmed najpomembnejših zakonov zadnjega desetletja. Čemur so se leve vlade vsa ta leta izogibale, je sedanja vlada sprejela v dobrem letu. Razumeti je tudi pomankljivost zakona glede dolgoročnega financiranja. Enostavno je bilo premalo časa pri čemer pa je kratkoročno financiranje zagotovljeno. Politično modro pa je bilo, da so zakon vseeno sprejeli, ker se bodo prihodnje vlade morale ukvarjati s financiranjem medtem ko bo oskrba zakonsko urejena in ne bo mogoče več zavlačevati s sprejemanjem zakona.
APMMB2
V kolikor se bo gspodarska rast nadaljevala in bo rasel BDP, financiranje zakona ne bo problematično. Če zmaga KUL koalicija pa se lahko razmere poslabšajo in bo zakon podoben problem, kot je bil ZUIF, ki so ga leve vlade kritizirale, niso pa ga ukinile, ker je podpiral njihovo nesposobnost.
APMMB2
Delno sem spremljal razpravo ob sprejemanju zakona o dolgotrajni oskrbi.
Vključil sem se ravno v času, ko je imela svoj šou stranka Alenke Bratušek z njo na čelu.Vseh pet: trije poslanci in dve poslanki so napadli predlagateljijico zakona , državno sekretarko in sevda celotno koalicijo.Izbrali so si temo, češ, da zakon nima finančnega pokritja in da bo zahteval dodaten finačni vir, kar pomeni obremenitev prebivalstva in gospodarstva, saj bo potrebno sprejeti zakon,ki bo zagotavljal sredstva za financiranje dolgotrajjne oskrbe, za bivanje starejših v domvih.
Če ne bi poznal Bratuškove in bratovščine, ki je zbrana v stranki, bi se zjokal od tega, koliko skrbi posvečajo starejšim in koliko jih starejši skrbijo.
Pa sem se spomnil vlade Alenke Bratušek, ki je nastopila v času finančne krize, ki se je pojavila ob nastopu vlade Socilanih demokratov in ki je pripeljala Slovenijo na rob bankrota. Po odstopu SD vlade je nastopila vlada strašnega in groznega Janeza Janše,ki je moral sorejeti zelo hude restriktivne ukrepe, saj je kazalo, da Slovenija ne bo več mogla pridobivati kreditov na mednarodnih finančnh trgih.
Ti so vladi Janeza Janše diktirali ostre ukerepe in sprejetje znamenitega Zujfa. Takrat je bil v vladi eden najsposbnejših finančnih ministrov in slovenskih ministrov na sploh dr. Šušteršič.
Z ostro finančno politiko je usmeril Slovenijo na pravo pot.
Ker je vlada posegla v bančni sektor, leglo slovenske mafije, je mafija poskrbela, da je vlada padla. Spomnimo se kriminalca Gorana Klemenčiča, ki je po nalogu finančne mafije obsodil Janeza Janšo korupcije in prisili koalicijske partnerje, da so zapustili vlado na kar je nastopila"finančnica" Alenka Bartušek.
Takrat je EU ponujala sanacijske kredite po 1% obrestni meri pod pogojem, da finančno stanje v državi prouči trojka.
Trojka bi odkrira in razkrila finančno mafijo, zbrano v slovenskih bankah, pred vsem pa v NLB, zato slovenska mafija Bratuškovi ni dovolila, da bi v Sloveijo prišla trojka.
Vlada je po diktatu mafije najemala kredite na prostem trgu po zelo visokih obretnih merah in ti krediti še danes bremenijo Slovenijo.
Razen tega, je bančna mafija napihnila bančno luknjo, tako da je Slovenija pokrila mnogo večjo izgubo, kot je dejansko znšala. Končno si je mafija izmislila še en ukrep za finančno sanacijo in sicer, je vladi sugerirala, naivna Alenka Bratušek pa je izpeljala, zaplembo bančnih delnic množici vlagateljev. Ti so Slovenijo tožili in tožbo dobili. Sloveniji preti poravnava, ki brez zamudnih obresti znaša milijrado, z zamudnimi obrestmi pa utegne dolg narasti na milijardo in pol. Ko seštejemo škodo, ki jo je povzročila Alenka Bratupek v času njenega mandata, ta znača vsaj 4 milijarde. Te milijarde že odplačujemo, tudi tisti najrevneši, tudi upokojenci , kateri tako hudo skrbijo čutečo Alenko in četico njenih poslancev.
4 milijarde! To je velik denar, ki je zaradi nesposobne Alenke Bratušek šel po zlu. Lahko jo tudi obdolžimo, da je del mafije, saj je morala vedeti, kaj počne in v čigavem imenu napihuje bančno luknjo. Vedit je morala, zakaj ne sme priti trojka v Slovenijo in zavedati se je morala, da je zaplemba delnic za pokritje bančne luknje rop, kraja, ki se bo morala povrniti.
Ves ta kriminal je razkrinkan in ga morajo poznati tudi poslanka Maša Kociper in trije vitezi. Bandeli, Rajh in "gospodarstvenik" Starovič. Njihovo bombardiranje zakona je izzvenelo zelo pritlehno. Napadali so predlagatelje zakona in opozarjali na dodatno obremenitev ,niso pa niti za trenutek pomislili na dolg, ki ga je povzročila njihova šefica Alenka Bratušek, ki ga še sedaj plačujemo in ga bomo plačevali še lep čas. Pri tem kriminalu so se okoristili bančni mafijci, in ugodila jim je Alenka Bratušek. Do sedaj so parlamentarne komisije dokazale, kako je bila skopana bančna luknja. Potrebno pa bi bilo razkrinkati tudi sanacijo in Alenki Bratušek dokazati, da je del mafije in da sodi v zapor in ne v parlament.
To bi z lahkoto dokazala njena pribočnica Maša Kociper, pravnica svetovnega slovesa, ki pa mrkne ob finačni katarsrofi imenovani Alenka Bartušek.
Ne, Alenka, ne boš nas slepila: 25 manjkajočih milijonov zakona o dolgotrajni oskrbi je drobiž v primerjavi milijard, ki si jih zapravila po nalogu bančne mafije.
Igor, prečitaj dvakrat, da ti bo jasno, zakaj imamo reveže v Sloveniji!
MEFISTO
Takim nastopom poslancev SAB se ne gre čuditi, saj ima stranka 40% neizvoljenih poslancev, ki grejejo poslanske klopi kot nadomestni poslanci, v tem primeru nadomestne poslanke. Če pa še upoštevate, kaj vse se je dogajalo, da sta nadomestni poslanki prišli v parlament, je pa sploh vse jasno.
BARBARA RAKUN
Čestitke ob sprejetju zakona,ki bi moral biti v veljavi že vrsto let,pa se ga levim vladam ni dalo sprejeti,raje so denar zapravljali za študije oziroma nekateri,predvsem SD,so se fajn financno okoristili.
KUL bleferji pravijo,da se ne mudi.
Sedaj ko ga je sprejela Janševa vlada,jim pa spet ni prav.
MEFISTO
Zakonu o dolgotrajni oskrbi je naprotovala celotna sleparska in plenilska levica, zbrana v koaliciji KUL, kar pa ni posebej tragično.
KUL bi nasprotoval tudi zakonu, ki bi določil, da je 2 + 2 še vedno štiri.
Če bi za tak zakon zhtevali ustavno presojo, bi se namreč prav lahko zgodilo, da bi ustavno sodišče odločilo, da je dva plus dva slabe tri, oziroma dobrih pet.
Shalotka
Spoštovani starajoči se kolegi državljani! Danes je bil v DZ sprejet pomemben zakon! Ne pozabite, po čigavi zaslugi se je to zgodilo, ko boste šli prihodnjič volit!! Če so vas doslej komunisti uspeli premamiti, vas rotim, da ne nasedate več tem prevarantom.Zase so delali in zase bodo delali! Verjemite mi, želim vam dobro!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.