Janša po vrhu EU: Evropa ve, kako do cenejše energije, težje priznava napake

Premier Janez Janša pričakuje resnejšo revizijo evropske politike emisijskih kuponov in zagovarja večjo vlogo jedrske energije. Po zasedanju Evropskega sveta je opozoril tudi na težke razmere v Ukrajini. Pri prihodnjem evropskem proračunu večjega napredka še ni; Slovenija ostaja povezana z državami, ki branijo kohezijska sredstva.

Evropska industrija bo težko konkurenčna, dokler bodo njeni stroški energije bistveno višji od stroškov ameriških in kitajskih tekmecev. Predsednik vlade Janez Janša je po oktobrskem zasedanju Evropskega sveta poudaril, da dodatne naložbe same ne bodo odpravile tega razkoraka.

Med voditelji po njegovi oceni obstaja precej soglasja o potrebnih spremembah. Precej manj pripravljenosti pa vidi za priznanje napačnih odločitev iz preteklosti. »Zelo jasno se je izkazalo, da bolj ali manj vsi vemo, kam je treba iti, da bodo cene energije nižje in da bo to prispevalo k večji konkurenčnosti Evrope in evropske industrije. Pokazalo pa se je tudi, da je zelo težko priznati napake za nazaj,« je dejal.

Janša pričakuje, da bo najpozneje prihodnje leto na vrsti resnejša revizija evropske politike trgovanja z emisijskimi kuponi CO₂. Sedanja ureditev po njegovem pomembno vpliva na ceno energije in položaj evropskih proizvajalcev.

Med večje napake uvršča odnos do jedrske energije. Tej bi namenil pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju stabilne in cenovno dostopne elektrike. Kritičen je bil tudi do preteklih odločitev pri oskrbi s plinom, ki so povečale evropsko odvisnost od Rusije.

Pri energetskem prehodu zagovarja previdnejše zaporedje odločitev. »Preden govoriš o tem, da boš stare energetske vire opustil, moraš zagotoviti, da boš dobil nove,« je opozoril.

Razlike med svetovnimi gospodarstvi je ponazoril z navedbo, da kilovatna ura elektrike na Kitajskem stane osem centov, v ZDA 18, v Evropi pa med 28 in 32 centov. V priloženem poročilu podlaga te primerjave ni navedena. Premier jo je uporabil kot opozorilo, da evropska podjetja ob dražji energiji težje ohranjajo proizvodnjo, vlaganja in delovna mesta.

Za Ukrajino dodatna pomoč, za širitev odločnejša politika

Evropski voditelji so o vojni v Ukrajini govorili z njenim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Njegova pojasnila so po Janševih besedah pokazala zelo resne razmere. »Potem ko je predsednik Zelenski odgovarjal na vprašanja, smo dobili precej jasno sliko o tem, kakšna je situacija. In ta ni dobra. Je najbolj resna po začetku agresije pred več kot štirimi leti,« je povedal.

Ukrajino čaka težka zima, zato premier opozarja na pravočasno zagotavljanje finančne in druge podpore. Po njegovih besedah so voditelji razpravljali o približno deset milijardah evrov dodatnih sredstev. Pričakuje, da bo denar zagotovljen, čeprav nekatera izvedbena vprašanja ostajajo odprta.

Prekinitev ognja razume kot prvi korak do trajnejšega miru. Za njeno dosego je po njegovem treba izboljšati položaj napadene države in zmanjšati rusko sposobnost nadaljevanja vojne. »Do miru oziroma do prekinitve ognja, ki je prva stopnica na poti do miru, lahko pridemo takrat, ko bo Ukrajina močnejša, Rusija pa šibkejša,« je dejal.

Janša med evropske odgovore na varnostne izzive uvršča tudi širitev Unije. Prepričan je, da bi se povezava delu sedanjih težav lahko izognila, če bi v preteklem desetletju vodila odločnejšo širitveno politiko.

Slovenija podpira članstvo Črne gore. Premier pričakuje, da bo mogoče v prihodnjih mesecih rešiti njena odprta vprašanja s Hrvaško, ki jih ocenjuje predvsem kot simbolna.

Črni gori lahko Slovenija pomaga tudi z izkušnjami svojega pristopanja. Ob tem je spomnil na spreminjanje slovenske ustave na poti v EU. Razprava voditeljev je zajela še evropsko prihodnost Albanije, Moldavije, Severne Makedonije in drugih držav Zahodnega Balkana.

Pri migracijah več podpore spremembam

Migracije so bile po Janševih besedah ena daljših razprav drugega dne srečanja. Med članicami zaznava vse širše priznanje, da dosedanjih rešitev ne bo mogoče preprosto nadaljevati. »Vseh 27 držav se je nekako, nekatere s težko muko, sprijaznilo z dejstvom, da tako, kot je šlo doslej, v prihodnje ne bo šlo,« je dejal.

Pozdravil je zmanjševanje nezakonitih prehodov zunanjih meja, vendar opozoril na razlike med posameznimi potmi. Napredek v Sredozemlju po njegovem ne pomeni enako ugodnega položaja na zahodnobalkanski poti.

V razpravi je bilo predstavljenih več predlogov s široko podporo. Janša ocenjuje, da podobna izhodišča kot Slovenija deli najmanj 22 držav, tudi pri opredeljevanju problema. Podrobnejšo obravnavo pričakuje na decembrskem zasedanju.

Pri prihodnjem evropskem proračunu za obdobje 2028–2034 je bil previdnejši. Pogajanja so jasneje pokazala, kaj želi posamezna država in kje bodo potrebni kompromisi. Večjega približanja pa še ni bilo. »Slika je nekoliko bolj jasna, kot je bila doslej, čeprav težko rečemo, da je bil glede usklajevanja narejen kakšen velik korak naprej,« je ocenil.

Odprt ostaja dogovor o novih lastnih virih financiranja. Janša meni, da ti sami ne bodo rešili temeljnih razhajanj glede obsega skupnega proračuna in razdelitve sredstev. Pred decembrskim vrhom bo zato najverjetneje potrebno še neformalno ali izredno srečanje evropskih voditeljev.

Slovenija bo vztrajala pri pomenu kohezijske politike, namenjene zmanjševanju razvojnih razlik med državami in regijami. Skupina prijateljic kohezije po premierjevih besedah ostaja enotna in močna. Koliko denarja bo v naslednjem sedemletnem obdobju pripadlo Sloveniji, pa bo znano šele v nadaljevanju pogajanj.