DZ – brez Levice – znižal trošarino na kurilno olje

Državni zbor je z 69 glasovi za in brez glasu proti sprejel novelo zakona o trošarinah, ki prinaša takojšnje in trajno znižanje zakonsko določene trošarine na kurilno olje. Vlada bo ob soglasju Evropske unije dobila tudi možnost dodatnega začasnega znižanja trošarin na bencin, dizel in kurilno olje. Ukrep je namenjen blaženju posledic visokih cen energentov, ki vse močneje obremenjujejo gospodinjstva, kmetijstvo in gospodarstvo.

Visoke cene goriv so v zadnjih mesecih ponovno postale pomemben gospodarski in socialni problem. Višji stroški goriva pomenijo dražji prevoz, proizvodnjo in kmetijsko pridelavo, posledično pa se lahko prelijejo tudi v cene številnih izdelkov in storitev.

Zato je državni zbor danes podprl spremembo trošarinske zakonodaje. Za novelo je glasovalo 69 poslancev, proti ni glasoval nihče.

Trošarina na kurilno olje s 157,50 na 42 evrov

Najpomembnejša takojšnja sprememba je znižanje zakonsko določene trošarine na kurilno olje. Ta se bo z zdajšnjih 157,50 evra znižala na 42 evrov za 1000 litrov.

Evropska zakonodaja sicer določa še nižjo minimalno raven, in sicer 21 evrov za 1.000 litrov. Kurilno olje je pri tem pomembno tudi za slovensko kmetijstvo, saj se uporablja kot gorivo pri nekaterih kmetijskih dejavnostih.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež je na izredni seji DZ pojasnil, da novela vladi daje dodaten instrument za odzivanje na nenadne spremembe na svetovnih energetskih trgih.

Po njegovih besedah bo država lahko v primeru novih pretresov na energetskih trgih ukrepala hitreje in učinkoviteje, saj bo imela za to ustreznejšo zakonsko podlago.

Če bo EU dovolila, bi lahko trošarine padle še precej nižje

Novela pa ne ureja zgolj kurilnega olja. Vladi omogoča tudi dodatno in začasno znižanje trošarin na različne vrste goriv, vendar je za znižanje pod evropsko določene minimalne ravni potrebno soglasje Evropske unije. Slovenija je za takšno možnost že zaprosila.

Če bo dobila zeleno luč Bruslja, bi lahko država trošarino na 95-oktanski bencin znižala vse do 139,50 evra za 1000 litrov. Trenutna trošarina znaša 417,59 evra, evropska minimalna raven pa 359 evrov.

Pri dizelskem gorivu bi lahko trošarina padla na 105 evrov za 1000 litrov. Trenutno znaša 330 evrov, kar je hkrati tudi minimalna raven, ki jo trenutno dovoljuje evropska direktiva.

Še več prostora bi bilo pri kurilnem olju. Če bi Evropska komisija oziroma EU takšno znižanje odobrila, bi lahko trošarina začasno padla celo na nič evrov. Trenutno znaša 78,75 evra za 1000 litrov.

To pomeni, da bi država v primeru uporabe vseh možnosti pomemben del davčnega bremena na goriva začasno prevzela nase.

Ukrep ima svojo ceno: 256,5 milijona evrov manj prihodkov

Takšna politika seveda pomeni tudi izpad proračunskih prihodkov.

Po ocenah bi šestmesečno znižanje trošarin na predlagane ravni pomenilo približno 256,5 milijona evrov manj proračunskih prihodkov.

Prav to je bilo eno od ključnih vprašanj razprave v državnem zboru. Poslanci so večinoma poudarjali, da je treba v času visokih cen energentov zaščititi prebivalstvo in gospodarstvo, opozicija pa je opozarjala, da bo treba izpad trošarinskih prihodkov nekje nadomestiti. Levica se je pri glasovanju vzdržala.

Lisec: »Si morda želimo zaprtih bencinskih črpalk pred zimo?«

Tomaž Lisec (SDS) je poudaril, da so rešitve iz novele korak v pravo smer in verjetno predstavljajo spodnjo mejo tega, kar lahko vlada naredi za blaženje posledic dragih goriv.

Ob opozorilih opozicije, da bi bilo mogoče poseči tudi v marže trgovcev, je opozoril na dogajanje iz leta 2022. Takrat je prejšnja koalicija marže zvišala, kar je utemeljevala s potrebo po zagotavljanju likvidnosti trgovcev.

Lisec je poudaril, da marža ni enaka čistemu dobičku, saj se iz nje pokrivajo številni stroški poslovanja, med drugim logistika, zaposleni, zaloge in druge obveznosti. »Si morda želimo zaprtih bencinskih črpalk pred zimo?« je vprašal.

Gungl opozarja: znižanje se mora poznati na računih

Aleksander Gungl (NSi, SLS, Fokus) je kot pomembno rešitev izpostavil možnost znižanja trošarin pod ravni, ki jih trenutno določa evropska zakonodaja. Ob tem je opozoril, da mora biti učinek ukrepa viden tudi pri končnem uporabniku. Znižanje javnih dajatev se po njegovih besedah ne sme izgubiti v drugih sestavinah maloprodajne cene.

Zato je pomembno, da ob znižanju trošarin ostaneta zagotovljena ustrezna regulacija cen in nadzor nad maržami.

Dražje gorivo pomeni dražjo proizvodnjo in transport

Elena Zavadlav Ušaj (Demokrati) je poudarila, da bo ukrep imel neposreden vpliv na življenje ljudi. Pri presoji javnofinančnih posledic pa je po njenem mnenju treba upoštevati tudi ceno ne ukrepanja.

Dražje gorivo namreč pomeni dražji transport, višje proizvodne stroške in dražjo kmetijsko pridelavo. Ti stroški se lahko na koncu odrazijo tudi pri potrošnikih. »Država v času visokih cen ne sme zgolj opazovati,« je poudarila.

Tudi Metka Pešl Šater (Svoboda) je napovedala, da predlogu ne bodo nasprotovali. Ob tem pa se je vprašala, zakaj je vlada za možnost znižanja trošarin pod evropsko dovoljeno raven zaprosila šele zdaj in zakaj se ob odpovedi delu trošarinskih prihodkov dopušča tudi višje marže trgovcem z naftnimi derivati.

Darko Ratajc (SD) je vlado pozval, naj trošarino na kurilno olje pod evropsko določeno raven zniža čim prej. Po njegovem mnenju pa pri spopadanju z draginjo goriv ne bi smeli ostati zgolj pri davčnih ukrepih.

Levica: Kdo bo plačal račun?

Najbolj neposredno vprašanje o javnofinančni plati ukrepa je izpostavil Vladimir Šega (Levica). V Levici se strinjajo z osnovnim načelom znižanja trošarin, vendar opozarjajo, da je treba odgovoriti na vprašanje, na račun česa bo država nadomestila izgubljene prihodke. »Na račun zdravstva, šolstva, vrtcev in drugih javnih storitev?« se je vprašal Šega.

Ob tem je izpostavil tudi vprašanje pravičnosti do podjetij, ki so v preteklosti vlagala v elektrifikacijo voznih parkov in energetsko učinkovitost.

Na drugi strani je Nedeljko Todorović (Resnica) opozoril, da je treba pri presoji javnofinančnega učinka upoštevati tudi stroške neukrepanja. Višje cene goriv lahko namreč pomenijo slabšo konkurenčnost podjetij, težji položaj prevoznikov in kmetov ter manjšo kupno moč gospodinjstev.

Pomoč tudi za kombije in druga lahka gospodarska vozila

Ob znižanju trošarin je državni zbor sprejel tudi širši sveženj ukrepov za blaženje posledic dragih goriv. Pomemben del je namenjen kmetom in cestnim prevoznikom. Med parlamentarno obravnavo je bila pomoč razširjena tudi na vozila do 3,5 tone največje dovoljene mase, med katerimi so številni kombiji.

To je posebej pomembno za mala podjetja in samostojne podjetnike, ki svoja dela opravljajo na terenu in so odvisni od vsakodnevne uporabe vozil.

Odločitev pozdravlja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS). Predsednik OZS Blaž Cvar je poudaril, da pomoč ne sme zaobiti obrtnikov in podjetnikov, ki zaradi narave svojega dela vsak dan uporabljajo vozila na terenu.

Po oceni OZS visoke cene goriva neposredno povečujejo stroške prevoznih storitev in zmanjšujejo konkurenčnost slovenskih podjetij. Vključitev kombijev zato pomeni širši in pravičnejši dostop do pomoči tudi za manjše prevoznike.

Izplačila bo izvajal Borzen

Za izvajanje ukrepov bo zadolžen Borzen, ki bo vzpostavil sistem za oddajo in obravnavo vlog, izvajal izplačila ter skrbel za nadzor. Pomoč bo praviloma vezana na dejansko in dokazano poslovno aktivnost. Če preverjanje ne bo mogoče, bo moral vlagatelj podatke posredovati pod materialno in kazensko odgovornostjo.

S tem želi država omejiti možnost zlorab in zagotoviti, da pomoč pride do podjetij in prevoznikov, ki jih visoke cene goriva dejansko najbolj prizadenejo. Ključno vprašanje je, koliko bo znižanje dejansko občutil potrošnik. 

Sprejeta novela odpira več možnosti za ukrepanje države ob visokih cenah energentov. Takojšnje znižanje zakonske trošarine na kurilno olje je že določeno, pri bencinu in dizlu pa bo pomemben naslednji korak odločitev Evropske unije.

Če bo Slovenija dobila soglasje za dodatno znižanje, bo imela vlada precej več manevrskega prostora za blaženje cenovnih pritiskov.

Pri tem pa bo pomembno, da se znižanje trošarin dejansko prenese v končne cene. Če bi del učinka ostal pri drugih členih v dobavni verigi, bi bil učinek za gospodinjstva, kmete in podjetnike bistveno manjši.

Vlada se je z novelo odločila za ukrep, ki lahko ob visokih cenah energentov pomeni pomembno razbremenitev. Hkrati pa ostaja odprto vprašanje javnofinančnega izpada. Država bo morala tehtati med manjšimi prihodki iz trošarin na eni strani ter višjimi stroški gospodarstva, kmetijstva in gospodinjstev na drugi.

Za slovenske potrošnike bo zato na koncu najpomembnejše preprosto vprašanje: ali se bo odločitev državnega zbora poznala tudi pri ceni goriva in ogrevanja, ki jo bodo plačali sami?