Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov: brez spomina ni svobodne prihodnosti

Evropa danes obeležuje dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Ob tem iz Evropske komisije prihajajo opozorila, da svoboda, demokracija, mir in človekovo dostojanstvo niso samoumevne vrednote. V Sloveniji so dan zaznamovali tudi odprtje razstave o nekdanjih zaporniških celicah v Ljubljani, maša za žrtve ter pozivi k ohranjanju zgodovinskega spomina.

Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v Sloveniji zaznamujemo od leta 2012. Evropski parlament ga je z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu razglasil leta 2009. Za datum je bil izbran 23. avgust, dan, ko sta nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza leta 1939 sklenili pakt Molotov-Ribbentrop. Temu sporazumu je sledil začetek druge svetovne vojne.

Pakt, vojna in posledice, ki so sledile, so prinesli neizmerno trpljenje milijonom ljudi v Evropi in zunaj nje. Desetletja, ki so sledila, so zaznamovali okupacija, represija, deportacije, nasilje in številne druge oblike sistematičnega zatiranja.

Evropska komisija: svoboda in demokracija niso samoumevni

Izvršna podpredsednica Evropske komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo Henna Virkkunen ter komisar za pravosodje in vladavino prava Michael McGrath sta ob dnevu spomina opozorila, da posledice trpljenja žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov segajo preko generacij.

Po njunih besedah je današnja Evropa dom generaciji, ki je odraščala brez neposredne izkušnje tiranije in zatiranja. Prav zato obstaja nevarnost, da bi svobodo, mir in demokracijo začeli razumeti kot nekaj samoumevnega. »Za številne so svoboda, demokracija in mir morda samoumevni, ampak niso,« sta poudarila. Te vrednote so bile po njunih besedah dosežene z izjemnim pogumom, žrtvami, odporom in vztrajnostjo.

Spominjanje preteklosti zato ni zgolj pogled nazaj, temveč odgovornost do prihodnjih generacij.

Evropska komisija ob tem dan spomina razume tudi kot opozorilo pred posledicami sovraštva, nestrpnosti in zanikanja človekovega dostojanstva. Posebej sta poudarila pomen vrednot, na katerih temelji Evropska unija: spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava in temeljnih pravic.

Janša: za vsako žrtvijo je človek z imenom in zgodbo

Ob dnevu spomina se je oglasil tudi premier Janez Janša, ki je opozoril na žrtve fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov. Poudaril je, da za vsako žrtvijo stoji človek z imenom, družino in svojo življenjsko zgodbo. Prav zato po njegovem nobena od teh zgodb ne sme biti pozabljena.

Spomin na žrtve je hkrati odgovornost do prihodnosti. Janša je pozval k spoštovanju vseh, ki so trpeli zaradi totalitarnih režimov, ne glede na to, pod katerim režimom so bili preganjani. Takšno razumevanje zgodovine pomeni tudi zavrnitev selektivnega spomina, pri katerem se nekatere žrtve priznava, druge pa potiska v pozabo.

Danes se poklanjamo vsem, ki so zaradi fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov izgubili življenje, dom ali dostojanstvo. Vsaka žrtev ima svoje ime, družino in tragično zgodbo. Nobena ne sme biti pozabljena. Spomin na njih je tudi odgovornost do prihodnosti. Dejanja,… pic.twitter.com/Jo3hKECpuo

— Janez Janša (@JJansaSDS) August 23, 2026

SDS: Slovenija je izkusila grozote vseh treh totalitarizmov

V največji vladni stranki SDS so ob dnevu spomina zapisali, da je Slovenija v 20. stoletju izkusila grozote vseh treh velikih totalitarizmov.

Zato je po njihovem mnenju odgovornost sedanjih generacij, da ohranjajo zgodovinski spomin, poskrbijo za dostojen pokop žrtev in jasno obsodijo zločine vseh totalitarnih ideologij. Pri tem so poudarili, da spomin ne sme biti namenjen novim političnim delitvam, temveč resnici, dostojanstvu žrtev in prihodnosti, v kateri se podobni zločini ne bi več ponovili.

Njihovo sporočilo je bilo jasno: brez resnice ni sprave in brez spomina ni svobodne prihodnosti.

NSi: pravica do groba in spomina je temeljna pravica

Na dan spomina so se oglasili tudi v Novi Sloveniji. Opozorili so, da je pravica do groba in spomina temeljna človeška in civilizacijska pravica. Pozdravili so poteze aktualne vlade, ki je na pobudo NSi naredila korak naprej in se zakonsko zavezala k pokopu žrtev medvojnih in povojnih pobojev na slovenskih tleh.

V stranki poudarjajo, da je treba vse totalitarizme obravnavati enako in obsoditi njihova dejanja. »Evropa je to že spoznala. Želimo si, da bi to v polnosti storila tudi Slovenija,« so zapisali.

V senci Beethovnove: razstava o nekdanjih zaporniških celicah

Dan spomina je v Sloveniji dobil tudi konkreten zgodovinski prostor. V petek so v nekdanjih zaporniških celicah na Beethovnovi 3 v Ljubljani odprli razstavo V senci Beethovnove.

Razstava prikazuje zgodovino kazenskih ustanov v Ljubljani od konca druge svetovne vojne do sredine petdesetih let 20. stoletja. Med drugim predstavlja zgodovino stavbe in Kazensko poboljševalnega doma Ljubljana. Za javnost bo razstava odprta od 1. oktobra.

Dogajanje ob dnevu spomina je sklenila tudi maša za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. V ljubljanski stolnici jo je daroval pomožni škof Franc Šuštar, sledila pa je akademija z nagovorom ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc. 

Spomin kot varovalo pred ponavljanjem zgodovine

Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov tako ni zgolj zgodovinski datum. Je tudi opozorilo, da človekove pravice, svoboda in demokracija niso vrednote, ki bi bile enkrat za vselej zagotovljene.

Evropska zgodovina je pokazala, kam lahko pripeljejo sovraštvo, nestrpnost, politično nasilje in sistematično zanikanje človekovega dostojanstva. Zato je ohranjanje spomina pomembno tudi za generacije, ki teh dogodkov niso doživele.

Za Slovenijo ostaja posebej pomembno vprašanje, ali bomo znali enako dostojanstveno priznati vse žrtve in obsoditi vse totalitarne zločine. Šele celovit odnos do preteklosti lahko ustvari prostor za resnično spravo. Spomin namreč ni namenjen temu, da bi ljudi delil, temveč temu, da bi jih opozoril, kaj se ne sme nikoli več ponoviti.