Nasilni proti-migrantski protesti v Belfastu in Dublinu so posledica političnih elit v slonokoščenih stolpih in ideologije prebujenja

Že nekaj dni lahko spremljamo nasilne proti-migrantske proteste, ki imajo za posledico požgane hiše in dogodke, ki spominjajo na tiste iz časov bojev med katoliki in protestanti. Proteste je sprožil poskus obglavljenja severnoirskega staroselca s strani legalnega migranta iz Sudana. Reakcije politike so bile predvidljive in ne naslavljajo niti vzrokov niti posledic, ampak s svojimi izjavami le še poslabšujejo situacijo med staroselskim prebivalstvom. To je zadeve vzelo v svoje roke s pomočjo Ulsterske paramilice, ki je obljubila boj proti migrantom.

Poskus obglavljenja

V začetku je sudanski migrant Hadi Alodid na ulici napadel Stephena Ogilvieja in ga želel obglaviti v javnosti. Alodid ga je sprva zbadal, mu iztaknil desno oko, zabodel v lobanjo in vrat ter nazadnje začel rezati vrat. Ogilvie je preživel izključno zato, ker so mimoidoči naskočili Alodida in mu preprečili dokončanje dejanja. Ogilvie je ostal v bolnici s hudimi poškodbami glave, oslepel je na desno oko, imel krvavitev in poškodbo možganov ter vratu, kakšno pa bo njegovo končno stanje, ni jasno.

Mimoidoči so doživeli takšen šok, da so eno žensko morali celo hospitalizirati. Srednjeveška brutalnost je vstopila na ulice Belfasta, kjer so se celo igrali otroci ter povzročili mešanico besa in travme, ki je kasneje eskalirala v proteste.

If this creature had kept his vicious temper under check, there's no way of knowing how fast he could have risen in one of the Woke police forces in these island:
'Hadi Alodid, charged with attempted murder after the Belfast knife attack served as a policeman in Khartoum, friends…

— Tom Gallagher NEW book Portugal & Western Turmoil (@cultfree54) June 11, 2026

Situacija v Belfastu je eskalirala

Proti-migracijski protestniki so hitro zasedli ulice z nasiljem proti domovom in avtomobilom, kjer živi migrantska populacija. Na stotine ljudi je metalo kamenje, uničevalo javno in privatno lastnino, zažigalo avtomobile, lomilo stekla na domovih, nekatere domove pa so celo zažgali.

Samooklicane milice in Ulsterska paramilica so objavile izjave in manifeste, kjer so napovedale še več boja proti migrantom, ne le to, zahtevajo njihovo vrnitev v matične države. Čeprav veliko ljudi ne bo javno priznalo, da se z njimi strinja, pa so anonimne ankete in odzivi na družbenih omrežjih dovolj povedni, da lahko zaključimo o relativno močni podpori prej omenjenim milicam.

Proti-migracijski protestniki so hitro zasedli ulice z nasiljem proti domovom in avtomobilom, kjer živi migrantska populacija.

Odziv oblasti – uvedba kitajskih metod nadzora

Britanski predsednik vlade je tipično birokratsko odreagiral na obglavljenje ter sporočil, da se mu napad Sudanca gabi in da je dogodek nesprejemljiv.

V drugih primerih ravna drugače, kot na primer proti protestnikom v Southamptonu, kjer je Starmer takoj pozval vse represivne organe za boj proti nesprejemljivim napadom na migrante, spremembo zakonodaje, ki se tiče svobode govora na internetu in strogo sankcioniranje nasilja proti 'drugačnosti'. V narekovajih zato, ker je drugačnost zelo širok pojem, ki obsega vse, kar nekdo razume kot žalitev, čeprav gre za užaljenost ne zaradi prirojene drugačnosti, ampak zaradi utemeljene ali neutemeljene kritike. Nekateri politiki so šli še dlje – poslanka Zelenih Caroline Lucas je navrgla teorijo zarote, da so bili protesti na ulicah posledica organiziranja skrajne desnice pod taktirko Elona Muska.

V večini je konformistična uradna politika povzela mnenje, da je bil sicer poizkus obglavljenja vreden obsodb, v drugi sapi pa so takoj hiteli razlagati, kako je migracija obogatila Veliko Britanijo.

Kot rešitev za tegobe Velike Britanije Keir Starmer načrtuje nadzor nad prebivalstvom, ki bo z zakonom Online Safety Act postala nekakšen evropski prototip Kitajske. V bran zakonu vlada omenja 'grozljive' primere predatorstva nad mladoletnimi osebami na internetu, zato menijo, da je izguba vsakršne zasebnosti državljanov prava pot. Uporabniki bodo morali s sliko in osebnim dokumentom registrirati vsakršno rabo aplikacij, omrežij in programov celo pred kriptiranjem sporočil, kar pomeni totalni nadzor nad pogovori, mnenji in drugim. Predstavljajmo si namreč, da bi nekoč pošta odpirala in brala vsako pismo. No, v nekaterih državah, kot sta Sovjetska zveza in Vzhodna Nemčija, je oblast pisma odpirala in brala na masovni ravni.

Kot rešitev za tegobe Velike Britanije Starmer načrtuje nadzor nad prebivalstvom, ki bo z zakonom Online Safety Act postala nekakšen evropski prototip Kitajske.

Past obrnjenega rasizma

Namesto totalitarnih zakonov iz futurističnih knjig Huxleya in Orwella bi lahko vlade namesto totalnega nadzora nad prebivalstvom, da bi ujele enega predatorja, izvrševale lastne zakone in prenehale lagati volivcem. Pakistanske tolpe so neovirano posiljevale stotine mladoletnic, ker policija ni želela ukrepati, lokalne vlade so zaščitile posiljevalce, nevladne organizacije in mediji pa so jim obrnili hrbet.

Če bi birokrati in policija lahko takrat brali sporočila na WhatsAppu in gledali slike, ne bi spremenilo nič, saj so ti isti birokrati in policija vse informacije že imeli. Kaznovali pa niso storilcev, ampak žrtve. Prav tako ne pomagajo sodne odločitve, ki so naperjene proti beli populaciji, kar je priznal tudi notranji minister David Lammy v televizijskem intervjuju.

Usposabljanje policije, kjer imajo prednost manjšinske skupine tako pri zaposlovanju kot v kriminalu, je eno izmed najbolj perečih sporov, ki jih ima vlada s staroselskim prebivalstvom.

Usposabljanje policije, kjer imajo prednost manjšinske skupine tako pri zaposlovanju kot v kriminalu, je eno izmed najbolj perečih sporov, ki jih ima vlada s staroselskim prebivalstvom.

Tipičen je primer mladega študenta Henryja Nowaka, ki ga je zabodel sikh Vickrum Digwa. Nowaka je Digwa štirikrat zabodel, potem ko je ta posnel njegovo tradicionalno bodalo, potem pa je Nowaka še snemal s telefonom. Celoten primer ne bi sprožil tolike pozornosti in jeze javnosti, če ne bi policija povzročila smrt Nowaka, ker mu niso verjeli, da je bil zaboden. Digwa je namreč Nowaka obtožil rasizma, policija mu je na prvo žogo takoj verjela in vklenila Nowaka, medtem ko se je ta utapljal v lastni krvi. Policistki mu nista pomagali, čeprav sta usposobljeni za prvo pomoč, le zamahnili sta z roko, ko je ta klical na pomoč.

To je namreč ta rezultat obrnjenega 'rasizma', ki je razbesnel staroselsko populacijo. Tukaj ni šlo za osamljen primer, ampak za sistemsko usposabljanje policistk na način, ki preferira manjšine v policijskih in kriminalnih sporih. Zato ni čudno, da je sodišče Mohammeda Fahira Amaaza in Muhammada Amaada oprostilo krivde, potem ko sta napadla in pretepla policiste na letališču v Manchestru in policistki zlomila nos.

V podobnem primeru je sodišče brez težav obsodilo dva staroselca na več kot dve leti zapora, ker sta v Southamptonu v reakciji na Nowakov umor v policiste metala predmete. Ne gre zato, da si staroselca ne bi zaslužila zapora, ampak da bi si zapor enako zaslužila tudi Pakistanca na letališču.

Woke ideologija, oziroma ideologija 'prebujenja'

V zadnjih dvajsetih letih se srečujemo z ideologijo, ki ji rečemo woke, oziroma ideologija prebujenja. Čeprav obstaja več razlag za 'woke', pa lahko na kratko strnemo, da gre za vzpodbujanje pozitivne diskriminacije do manjšin, žensk, ras, spolnih preferenc, vere, okolja, itd. Če so tendence k nastajanju takšne ideologije nastale iz dejanske diskriminacije v preteklosti, pa je 'woke' ideologija vse zatirane ali namišljeno zatirane manjšine razglasila za večne žrtve kapitalističnega liberalnega sistema, ki ga vodijo beli moški, ti večni zatiralci zatiranih manjšin.

Poleg tega je obrnjena diskriminacija poskrbela, da imajo beli prebivalci Evrope in ZDA večni občutek tiranov zaradi preteklih grehov kolonializacije in rasizma, za katerega morajo v večno pokoro.

V zadnjih dvajsetih letih se srečujemo z ideologijo, ki ji rečemo woke, oziroma ideologija prebujenja.

Woke ideologija je iz zapletenega sveta ustvarila enostaven svet dobrih ljudi na eni in slabih ljudi na drugi strani. Celotna ideologija se ima za protirasistično in protifobno (fobijo izberite sami), medtem ko aktivno vzpodbuja ravno diskriminacijo tistih, za katere meni, da so trajno nagnjeni k zatiranju drugih.

Zato so v ZDA in drugod po Evropi šli tako daleč, da so beli otroci sebe v šolah predstavljali kot privilegirana kasta zatiralcev, medtem ko so ostale manjšine vedno dobre. Edini izhod iz 'bele' rase je bil vstop v LGTB+ kulturo, ki je nekako rešila slehernega belčka iz krempljev woke teorij. Iz vsega je nastal koncept DEI (diversity, equity, inclusion), ki se je razlezel v vse pore življenja – najprej v šole in univerze, nato v državno birokracijo, korporacije, podjetja in nazadnje celo znanstvene institucije in revije. Na pozicije niso več prihajali ljudje s kvalifikacijami, ampak zato, ker so lahko obkljukali določene 'manjšinske' standarde, na primer spol, vera, identiteta, rasa, okolje itd.

Ideja ideologije prebujenja je kazanje s prstom na zahodni svet, ki ga vidi kot večno imperialno in izkoriščevalsko silo. Ne gre se čuditi, da je ta ideologija ena izmed sestavnih komponent moderne levice. Danes se otroke uči, da je izključno zahod imel sužnje, imperije, izkoriščal revnejši svet, uporabljal rasizem za zatiranje itd., to so danes prepričani tudi migranti.

Tako so ljudje pozabili, da je celoten svet prakticiral imperialne ambicije in koloniziral države in rase. Turški, mongolski, kitajski, azteški, inkovski, arabski, ruski, mogulski imperiji imajo za sabo zgodovino uničenja in izkoriščanja, ki je celo presegla zahodno imperialno zgodovino. Ne moremo mimo dejstva, da je ravno zahod ukinil suženjstvo, največja trgovina s sužnji pa je bila ravno arabska, afriške sužnje pa so Evropejcem prodajali ravno Afričani. Še v 19. stoletju je Zanzibar imel polovico prebivalstva sužnjev. Podobno je bilo v azteškem imperiju, ki je brez težav za boljšo letino žrtvoval na desettisoče ljudi.

Ideja ideologije prebujenja je kazanje s prstom na zahodni svet, ki ga vidi kot večno imperialno in izkoriščevalsko silo.

Rasizem je bil vedno del zaničevanja drugih in nikoli omejen na le določeno raso niti v Afriki, kjer je aktivno prisoten še danes. Pojem rasizma se začne že v notranji celici družine, kjer vidimo ostale družine kot 'druge'. Potem smo vezani na eno sosesko, otroci iz sosednje pa so tisti 'drugi'.

Začnemo hoditi na šolo v en razred, potem pa so še tisti v 'drugih' razredih. Toda naša šola je 'naša', ostale pa so 'druge'. Živim v 'našem' mestu, na tekmi pa smo proti tistim iz 'drugega' mesta. Vse to lahko razširimo na države, celine, rase in verstva. Toda ostajata dva pomembna faktorja za razumevanje v družbi – zrelost do drugih in drugačnih, ki pa je vezana na enakopravnost pred zakonom. Ko enkrat zakon preferira drugega, potem bo iz nas ponovno izvabil jezo in celo sovraštvo.

Ko enkrat zakon preferira drugega, potem bo iz nas ponovno izvabil jezo in celo sovraštvo.

Pomislimo namreč, kako je ideologija prebujenja nepravična do narodov, kot so Slovenci, ki v preteklosti niso pobijali drugih, razen samih sebe. Ali bi slovenski staroselec moral prevzemati nase krivdo imperializma ali celo poplačevati reparacije potomcem sužnjem, čeprav Slovenija ni nikoli uvažala sužnjev, niti jih ni imela? Ali ne bi bilo potemtakem bolj smotrno, če bi Slovencem plačevali reparacije Turčija, države v Levantu in afriške države, ki so kupovale ugrabljene Slovence, ko je turška vojska drvela skozi naše kraje? Ugrabljeni fantje so pristali kot evnuhi z mučeniško kastracijo, medtem ko so dekleta največkrat postala spolne sužnje v muslimanskih haremih. Največji zločin woke ideologije je zacementiranost dobrih in slabih ljudi, kjer se jih ne ocenjuje po dejanjih, ampak namišljenih ideoloških smernicah.

Največji zločin woke ideologije je zacementiranost dobrih in slabih ljudi, kjer se jih ne ocenjuje po dejanjih, ampak namišljenih ideoloških smernicah.

Diskriminacija ima za posledico diskriminacijo

Ankete med različnimi prebivalci v Evropi in ZDA, predvsem pa po svetu, kažejo, da je belska populacija med manj rasističnimi in bolj voljna imeti razmerje, prijateljsko, partnersko in spolno z drugimi rasami in manjšinami. Toda nekoč je bilo drugače – diskriminacija žensk, rasizem, homofobija in uničevanje okolja so dejansko obstajali kot resni problemi, zato je zanikanje tega neumestno.

Prav tako pa je ravno zahodni svet med redkimi državami aktivno preganjal ravno ta obsojanja vredna dejanja. Ne moremo mimo dejstva, da je tudi naš svet v preteklosti ravnal drugače in narobe, nekateri glasovi pa so bili upravičeno jezni.

Ankete med različnimi prebivalci kažejo, da je belska populacija med manj rasističnimi in bolj voljna imeti razmerje, prijateljsko, partnersko in spolno z drugimi rasami in manjšinami.

Temnopolti v ZDA so imeli vso pravico do jeze, kajti v državo so jih pripeljali kot sužnje in kasneje v delu držav še rasno diskriminirali nadaljnjih 70 let po Ameriški državljanski vojni. Zato so bila množična gibanja za pravice nuja za vzpostavitev ravnovesja, ki je bilo nagnjeno z diskriminacijo na eno stran.

Geji, ki so jih pretepali zaradi partnerskih razmerij, so imeli pravico do jeze in prve parade ponosa, ki so se začele v New Yorku, so bile ravno to – izraz jeze. Ženske so vsekakor morale izraziti jezo, ko so jim moški dopovedovali, da so preveč histerične, da bi vodile podjetje ali oddale volilni glas. Uničenje okolja ob industrializaciji pa je upravičeno povzdignilo glasove jeze, saj je trpelo človeško zdravje, planet pa smo ogrožali za zanamce.

Toda dandanes je ideologija prebujenja namesto reševanja omenjenih problemov, ki so bili v večini primerov že rešeni, ali pa so se dobro reševali, ustvarila obrnjeno diskriminacijo, kjer so zakoličili idejo, da se ti problemi ne morejo rešiti brez radikalnega posega države. Ne le to, ustvarili so okolje, kjer so žrtve in tirani vedno isti. Kot nekakšen večni film dobrih proti zlu, kjer se meje nikoli ne premikajo, torej beli moški je vedno tiran, medtem ko je temnopolt ali musliman vedno žrtev.

Zato pakistanskih posilstev belih deklic niso videli kot zločina, ampak kot dejanje, ki je nekakšna krivda belske preteklosti. Enako velja za Nowaka, kjer sta ga policistki avtomatično videli kot rasista, medtem ko je sodišče v Manchestru izpustilo na prostost Pakistanca, ki sta policistki zlomila nos.

Ali bi na primer beli Anglež, ki bi policistki zlomil nos na letališču, doživel enako obravnavo? Ali so ženske kvote še vedno potrebne v družbi, kjer ženske dejansko niso več diskriminirane, ampak v sodstvu, šolstvu in podobnih poklicih celo prevladujejo? Nekoč diskriminirane skupine so danes začele izkoriščati sistem v svoj prid.

Nekoč diskriminirane skupine so danes začele izkoriščati sistem v svoj prid.

Množične migracije spremenijo vse 

V kratkem času je v Evropo prispelo ogromno manjšin, ki so hitro spremenile krajino. Prej urejene soseske so postale smetišča, ljudje šotorijo pred znamenitostmi, posilstva so narasla, kriminal se veča, malih tatvin je več, nove migrante pa naselijo v hotele in celo novo zgrajene hiše na stroške davkoplačevalcev. Ti davkoplačevalci se medtem soočajo z naraščajočimi stroški hrane in energije, v velikih mestih je nakup nepremičnine postal misija nemogoče, medtem ko politične elite delijo bombončke novi migraciji.

Več avtorjev je pisalo, da vse kulture niso enake in doživljajo javni pogrom s strani raznih organizacij. Toda kulturna obogatitev je vezana na kulinariko, glasbo in umetnost in ne na navade, ki jih nekdo prinese iz svoje države, torej politično kulturo in bonton.

V Egiptu na primer je diskriminacija žensk pričakovana in del življenja, spolni napadi na ženske pa so vedno ženska krivda. Slovenec lahko v Savdsko Arabijo brez težav pripelje glasbo ali naredi restavracijo, ne more pa pred mošejo povabiti prijateljev na alkoholno pivo, postreči kranjske klobase v Meki in upoštevati šeriatsko pravo. To je normalno ter razumljivo in vsekakor pričakovano.

Enako pa pričakujejo staroselci v Evropi, ki menijo, da morajo prišleki pričakovano upoštevati zakone. Najmanj, kar lahko pričakujejo, je, da bodo sodni organi in vlada obravnavali vse enako pred zakonom, ne pa da bodo oblasti leta in leta skrivale posilstva mladoletnic samo zato, ker so storilci Pakistanci, ki jih je woke ideologija avtomatično razvrstila med žrtve.

Kar ne reši zakon, reši ulica

Ravno to je razbesnelo protestnike, ki so šli na ulice in začeli razbijati ter zažigati, kar pa je ponovno – vračanje v rasizem iz preteklosti. Belska populacija bo vedno bolj videla vse prišleke in vse manjšine kot kriminalce in nebodigatreba populacijo. Manjšinska populacija bo izvedla vedno več kriminalnih dejanj ne zato, ker so rasno nagnjeni h kriminalu, ampak ker jim sistem to dopušča. Nič drugače ne bi bilo pri belski populaciji. Primer Nowaka je poveden, saj so Sikhi med najbolj integriranimi manjšinami in so del staroselske populacije, ki se je priselila v šestdesetih letih.

Manjšinska populacija bo izvedla vedno več kriminalnih dejanj, ker jim sistem to dopušča.

Tukaj pa pridemo do težave, ki jo povzročajo politične elite, skrajna levica in skrajna desnica. Etablirane politične elite si z migracijami zagotavljajo glasove in konformizem, saj se bojijo naskoka skrajnežev iz levice, ki so zbrani v akademskih in nevladnih krogih. Zato ne naredijo nič in skrbijo za status quo, čeprav se je vsaj na celinski Evropi začelo nekoliko spreminjati, če upoštevamo zadnje napore o vračanju migracije, ki je v EU prispela v zadnjih petnajstih letih.

Po drugi strani imamo skrajno levico, ki preko svojih zaveznikov predvsem v nevladnih in akademskih krogih razglaša vsakega slehernika za rasista in homofoba. In nazadnje ravno to izkorišča skrajna desnica za svoj pohod na oblast, ki za vsako težavo okrivi ravno migracijo.

Toda največjo krivdo nosijo tradicionalne politične stranke, ki so pustile, da gredo ti spori tako daleč. Namesto, da bi poskrbeli za aktivno integracijo priseljencev, so iz tretjega sveta uvozili tudi tretji svet. Zato se danes v parlamentih pogovarjajo o uvedbi šeriatskega prava, porokah med bratranci in sestričnami, lokalna politika dopušča taborjenja v mestnih parkih, medtem ko ženske vedno bolj občutijo patriarhalni odnos prišlekov.

Tradicionalna politika pa ne naredi ničesar. Ustvarjata se dva svetova, ki nista rasna, ampak kulturna med staroselci in novo migracijo. Staroselci niso belci, ampak vsi tisti prebivalci, ki so pred migrantskimi valovi novega tisočletja živeli kot enakopravni člani družbe. Lahko se spominjamo belskega rasizma proti karibskim, indijskim in pakistanskim prebivalcem pred petdesetimi leti, ki so ga Britanci uspešno zatrli, potem ko so se te manjšine v jezi uprle. Danes je zadeva obratna, upirajo se staroselci iz istih razlogov, vsi ne le belci – sikhi, Indijci in muslimani.

Največjo krivdo nosijo tradicionalne politične stranke, ki so pustile, da gredo ti spori tako daleč.

Vrnitev v normalo je nujna

Zrelost v omenjeni debati je nujna, sicer bo pripeljala do dveh svetov, kot na primer v Bradfordu ali Brightonu, kjer si v enem delu mesta v Angliji v drugem pa v Kabulu. Toda če zahodni ustavni sistemi ne bodo zdržali enakopravne obravnave, potem bo prišlo do hudih tenzij med različnimi političnimi kulturami. To lahko nenazadnje pripelje še do hujšega scenarija kot smo ga lahko opazovali v Belfastu. Tako nastajajo državljanske vojne, saj bo ena politična kultura morala prevladati.

Če zahodni ustavni sistemi ne bodo zdržali enakopravne obravnave, bo prišlo do hudih tenzij med različnimi političnimi kulturami.