Zmaga za Slovenijo. Zmaga za Tour. Zmaga za kolesarstvo.

Če bi pred četrt stoletja komu iz kolesarskega sveta v Sloveniji omenili, kaj nas čaka v prihodnosti, bi gotovo rekel, da to ni mogoče.


Posnetek komentarja Mateja Hrastarja je na voljo na koncu prispevka.




Kaj pred 25 leti, še pred 5 leti bi etapno zmago na Touru kovali v zvezde, rumeno majico pa razglasili za sanje, primerljive s finalom SP v nogometu.

Skupna zmaga, celo dvojna, po enem najbolj razburljivih zaključkov v zgodovini najpomembnejše dirke na svetu je točno to, kar je povedal Tadej Pogačar v cilju kronometra, ko si je zagotovil končno zmago: »Brez besed sem, ne vem kaj naj rečem, potreboval bom še nekaj časa, da zberem misli.«

Stalen napredek


Ne delam si utvar, da se kdo spomni, kako vzneseno smo o Touru na tem mestu pisali pred dvema letoma, ko je Primož Roglič zasedel končno 4. mesto na dirki vseh kolesarskih dirk. To je bil v tistem trenutku vrhunec slovenskega cestnega kolesarstva, a tudi takrat si nismo predstavljali, kaj nas še čaka.

Primož Roglič je kazal potencial, a na vrhunskem nivoju to ni dovolj. Poleg lastnih sposobnostih mora kolesar imeti ob sebi vrhunsko ekipo pa tudi nekaj sreče. Večinoma je dovolj že ena sama neznanka, ki zmago obrne v poraz. Roglič je v zadnjih dveh letih dosegel popolno prevlado v svoji ekipi, imel celo nekaj sreče s težavami tekmecev in bil na videz nepremagljiv. Na koncu je naletel na bolje pripravljenega rojaka v vzponu forme.


Pogačarjev triumf pod Arc de Triomphe (slavolokom zmage) je tudi zmaga za »uradno« kolesarstvo.

Rumeno presenečenje


Tadej Pogačar je v nekem smislu nasprotje Primoža Rogliča. Če se izrazim s primerjavo: v kolesarstvu je od mladih nog, opravil je vrtec, osnovno šolo, gimnazijo in univerzo. Povsem drugače kot Roglič, ki je v ta šport priletel, kot pravimo, »od nikoder«, krepko po 20. letu.

Zato sicer nihče ne bo povedal na glas, ampak Pogačarjev triumf pod Arc de Triomphe (slavolokom zmage) je tudi zmaga za »uradno« kolesarstvo. Neverjetno nadarjen fant je vrhunec svoje pripravljenosti in predvsem vzdržljivosti pokazal na koncu dirke, v disciplini, v kateri je Roglič nekdanji svetovni prvak.

Tisti, ki so pred kronometrom verjeli, da lahko Pogačar nadomesti skoraj minuto zaostanka, so bili v veliki manjšini. A kakšen se vendarle najde. Vseeno pa je Roglič edini Slovenec, ki je stal na zmagovalnem odru vseh treh velikih dirk.

Slovenski športni čudeži


Letošnji Tour ni bil nekaj posebnega samo za nas, ki smo lahko tri tedne spremljali kar dva naša kolesarja v boju za vrh. Neposredni boji na klancih, sprinterski zaključki in uspešni begi so dirko letos naredili izjemno zanimivo. Za veliki finale pa je sledil še preobrat, kakršnega je Tour videl le malokrat. Ta je malce spomnil na še dva neprijetna slovenska dvoboja: skakalni duel Prevc – Tepeš in plezalno nesrečo v boju za olimpijsko vozovnico med Lučko Rakovec in Mio Krampl.

A to le kaže, kako izredna je slovenska športna kultura. Nekaterim se je zdelo vredno delati primerjave med letošnjim Tourom in drugimi slovenskimi presežki. Menim, da to nima smisla, zato se bom vzdržal kakršnihkoli primerjav. Ostaja dejstvo, da je Slovenija neverjetna športna država, ki ima bogato zgodovino vrhunskih dosežkov v široki paleti športnih disciplin.

In najlepše je, da so naši največji talenti (Dončić, Pogačar, Garnbret, Juvan, Unuk) šele dobro prestopili prag avstro-ogrske (ali ameriške, če vam je tako ljubše), polnoletnosti.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

potrošništvo, trgovina, oglaševanje
Varčevanje?!
8. 11. 2024 ob 17:00
jasen pogled, okno, umazanija
Umetnost v času senzacij
8. 11. 2024 ob 15:00
zdravstvo, zdravniki
Nihanje nad prepadom
8. 11. 2024 ob 12:00