Sam pri sebi sem bil prepričan, da je točka preloma napočila v nedeljo 3. junija. A sem se uštel. Saj ne, da 8. demokratične volitve v Republiki Sloveniji niso prinesle sprememb. Marsikaj novega bo. Ne bo pa tektonskih sprememb. Zmagovalca sta bila namreč dva, ki bosta drug drugemu velika ovira pri uživanju sadov zmage. Kdo sta zmagovalca? Janez Janša in globoka država.
Boj dveh zmagovalcev
Janševi demokrati imajo srečo le, da je zmaga globoke države Pirova zmaga. Levičarske elite bodo zato zdaj skušale na vsak način tudi zmago SDS spremeniti v Pirovo. Kar bo izjemno težko. Leivčarska politična elita je namreč po sposobnostih neznansko daleč tiste, ki je harala po državi od 1990 do 2004. Negativna selekcija in umanjkanje vsake državotvornosti je levico idejno povsem izpraznila in jo zbanalizirala na edini cilj – širiti sovraštvo do Janše. Kako katastrofalno je to vplivalo na moč levice, se vidi v letu 2012, ko navkljub večini v parlamentu ni uspela sestaviti vlade.
Danes so v parlamentu levičarske stranke še bolj razdrobljene, s kopico novih poslancev sredinske ali ali pa zmerno leve usmeritve in močno skupino skrajne Levice, ki simpatizira z diktaturo in odklanja demokracijo. Razštelana levica sicer napoveduje skupno vlado, kar se zdi misija nemogoče. Težko je verjeti, da bo zdaj več mesecev kot en mož zdržala ekipa, ki jo sestavljajo: prepričani socialdemokrati, neideološki posamezniki v LMŠ in SMC, tradicionalni levičarji, oportunisti in brezkompromisni komunistični radikalci. Zdi se, da jim ne bi uspelo Slovenijo spraviti niti na predčasne volitve, kaj šele ustvariti koalicijo.
Negativna selekcija in umanjkanje vsake državotvornosti je levico idejno povsem izpraznila in jo zbanalizirala na edini cilj – širiti sovraštvo do Janše.
Vroče bo
Edina možnost bi bila, če bi vsa levica brez Levice na svojo stran pridobila Novo Slovenijo in jo odlično plačala. V tak eksperiment pa NSi, kljub nekaterim levičarjenjem v preteklosti, po mojem ne bo šla. Naslednji meseci bodo zelo vroči. Posebej, če se bodo pred parlamentom pojavili kaki »vstajniki«. Salonski levičarji, ki se v brezdelni ležernosti na ulicah igrajo, da so izkoriščani proletarci. Prekaljeni Janša, ki je po Antonu Korošcu po mojem mnenju najinteligentnejši slovenski politik, si zmage gotovo ne bo pustil izpuliti iz rok.
Uničenje novincev
Žal v novem parlamentu ne bo novincev, ki so poskusili spremeniti ustaljene manire političnih elit. Uničujoče in mestoma gotovo ponarejene javnomnenjske raziskave so namreč volivce prepričale, da nove stranke niso izvoljive. Mediji pa so novince povsem ignorirali – vedoč, da se je apatičnost volivcev izjemno povečala, so tako onemogočili strankam, da bi ljudje zanje sploh slišali.
Osebno sem to opazil zadnje dni, ko so me ustavljali znanci, pa tudi povsem neznani ljudje, hvalili moje nastope v oddaji VVFaktor, če sem jih vprašal, ali vedo, da kandidiram, pa so samo debelo pogledali. V celotni kampanji me noben medij ni vprašal za nobeno stališče ali izjavo. Čeprav sem predlagal velike reforme (volilno, šolsko, manjšinsko), ki so po vseh novinarskih standardih bile zanimive, to ni zanimalo nobenega, ne nacionalnega ne lokalnega medija. Nobenega.
Na enak način, s pumpanjem v medijih in anketah, pa je globoka država v parlament vrnila Desus in Ne-vem-več-kako-je-točno-ime-stranki-Alenke-Bratušek.
Uničujoče in mestoma gotovo ponarejene javnomnenjske raziskave so volivce prepričale, da nove stranke niso izvoljive.
Poraz
Nisem tip človeka, ki bi dan pred volitvami vehementno napovedal 10 odstotkov, zvečer po zaprtju volišč pa razglasil za uspeh in zmago vsak rezultat, pa čeprav bi niti praga parlamenta ne dosegel.
Poraz Liste novinarja Bojana Požarja je bil velik. Nismo izgubili za las. Izgubili smo na celi črti. Za marsikaj smo si sami krivi. A zdi se, da bi tudi v primeru, če bi ne naredili nobene napake, ne vstopili v parlament.
Osebno
Seveda sem bil potrt in žalosten. Tudi jezen zaradi nepoštene igre. Nenazadnje je v projekt vsa moja družina vložila ogromno časa in denarja.
Po drugi strani pa sem zadovoljen. Opravil sem delo, za katerega sem verjel, da bo v državo prinesel spremembe. Če je rezultat izostal, so to pač hoteli volivci, na katere se ne morem jeziti. Žal mi je edinole zaradi otrok, saj politiki niso slišali in ne razpravljali o zahtevi, da obseg šolske snovi prepolovimo. Parlamentarne stranke namreč velike šolske reforme ne bodo začele, predvsem pa se tega ne bodo lotile hitro.
Mogoče je bila to moja zadnja beseda v politiki. Če je to cena odkrite in iskrene besede, ki vodstom političnih strank ni po godu, jo z veseljem plačam. Poklic politika kimavčka me niti najmanj ne zanima.
Ves, kaj vas je “pokopalo”, gledano z ocmi volivcev? Pozarjevo vsegliharstvo! Predvsem pa umanjkanje nastopov! Tu pa nastopite vsi, ali nastopimo vsi. Zahtevajmo ukinitev obveznega prispevka za brezvezno presstitucijo! Ko bo presstitucija na trgu dela, bo drugace. Kar se pa Janse tice, ja res je, kar pises!
Že 100 X sem zapisal, da so največji problem desnice ”Pogorelci”. Ker jih ni malo. Vdini iz Nsi se tudi na twiterju obnašajo, kot da so oni ”moralni zmagovalci”.
Dokler bo tako, da se bo del desnice čutil večvrednega (to se kaže tudi na terenu) in se ne bo želel med seboj pogovarjati in sodelovati, bo morala desna stranka, ki bo zmagala, delati koalicije z bolj levimi strankami.
Če ne bi bilo tega prekletega napuha TUDI pri SLS in bi se ti povezali s Kanglerjem in potem z Nsi in SDS sodelovali pri volitvah že od začetka, bi imeli danes, PO volitvah, v rokah VEČINO!
PS.
Kaj pa si misli Bog o tem prekletem slovenskem napuhu ne bom razlagal. Bolj pogosto greste v cerkev in zato bolje veste d mene.
Napaka novih obrazov v politiki je, da poskušate z novo stranko. Svojo vizijo morate uresničiti od spodaj navzgor. Začeti je treba v občinskem odboru, priti v izvršilnega in do kandidature ali predsedniškega mesta v stranki, ki že obstaja in ima organizacijo. To seveda ni bližnjica. ( velja za leve in desne stranke) Dragi Timo, zakaj pa ne poizkušaš v SDS? Ali te ne pustijo zraven?
Tudi moje mnenje je podobno zgornjemu komentarju.Sam sem mnenja, da ima posameznik majhne možanosti, da vpliva na spremembe. Zato so v demokraciji stranke, ki pa se jih gradi dalj časa. Po mojem mnenju bi bilo več efekta, če bi se g. Požar in g. Timo priključili strankam ali odkrito podprli, tiste ki gojijo podobne vrednote. Ni stranke oziroma skupine ljudi, ki bi bili enakega mišljenja. Zato je potrebno sklepati kompromise, če želiš spremembe v družbi.
Vzrok neuspeha je verjetno samo v tem,da so prehitro pokazali program,da je bil njihov program edino tisti pravi za spremembe,ki je v glavnem sprožil vsesplošni strah.
Svoje so dodali tudi naši pristranski mediji,kateri nosijo veliko krivde za tako stanje v Sloveniji.
TINO LEPO SI PREDSTAVIL TVOJE POGLEDE. Za državo bi bilo res dobro, če bi se Požarjeva stranka prebila v parlament.
Verjamem, da si šel v volilno kampanjo s poštenimi nameni in željo, da bi DOMOVINI Sloveniji pomagal – enako njenim državljanom, da bi se rešili ENOUMJA. V Sloveniji bi bilo dobro, če bi bila tudi kaka sredinska (bolj liberalna stranka – Požarjeva), vendar, tam kjer vladajo LEVIČARJI, je za druge stranke bolj malo prostora.
MEDIJI so naklonjeni predvsem levim, zato imajo levičarji lahko zmago, tudi če nimajo programa, Njihov glavni adut je rdeča zvezda in sovraštvo do desnice, liberalcev tudi ne ljubijo.
Desnica je tokrat ostala zvesta samemu sebi (razen SLS, ki se je povezala z levo – Zvezo za Primorsko). Upala sem, da bo prag prestopila tudi Požarjeva stranka, s pomočjo tistih, ki na volitve do sedaj niso hodili. Prav taki so imeli tokrat priložnost, ker Požar ni ne levi ne desni. Vendar res večina DRŽAVLJANOV za to stranko ni vedela. Če bi naša NACIONALKA bila NORMALNA, bi bilo to mogoče in za vse pozitivno.
Res so bila soočenja na nacionalki bolj bedna, tako, da svojega programa v bistvu niti niso mogli predstaviti. To je bilo PREŠTUDIRANO, kajti v obratnem primeru bi se videlo, da je LEVICA BREZ VSEBINE. To se pravi prazna in ima v sebi le naboj proti Janža in “Živijo Tito”. Nacionalka, ki jo vsi plačujemo, bi morala v dobro DRŽAVLJANOV stremeti predvsem za tem, da bi vsaka STRANKA predstavila program, iz katerega bi volilci lahko izluščiti, kdo je primeren, da vodi DRŽAVO.
Mislim, da ima naša NACIONALKA veliko krivdo, da so volitve šle v NIČ in kljub ZMAGOVALCU na DESNI so odprte možnosti, da vlada LEVA.
TINO – nikar NE odnehati, še bodo prišla boljša vremena. Ste stranka, ki je BISTVENO POSITIVNO drugačni od vseh ostalih nakladačev. Že zdavnaj jim je zmanjkalo perja.
Cudna razmisljanja ob poplavi novih strank, ki so uspela iz anonimnosti. (Cerar, Sarec).Vedno bolj sem preprican da so volitve v rokah tistih ki res vladajo. Razlogi: letosnji Jansa neprepoznaven, ovcka, Sds vodila od prvega dne, kampanja najboljsa priznana od vseh medijev. Sarec in cela levica prisotna v vseh medijih vkljucno Lukcevimi zmazki
Ostale stranke med njimi tretina dobrih, potisnjene v nepomembnost
Brez stricev in brez podpore v Sloveniji ni sans dvigniti glasu. Sploh pa desnih je slucajni preboj nepredvidljive stranke nemogoc.
Čeprav ne dvomim v dobronamernost posameznikov v tej stranki, Bojana Požarja v parlamentu nikakor ne bom pogrešal. Njegov program je bil pavšalen, na določenih mestih pa celo preprosto bedast. Odpust tretjine javnih uslužbencev? Pa saj niste resni. To lahko reče samo nekdo, ki o delovanju države nima pojma.
Bom pa še sam malo napisal o trenutni situaciji. Moje mnenje je, da bi morala NSi in SLS biti ena stranka. Njun fokus bi moral biti na ne-mestnem prebivalstvu. Tam je njihova baza. Recimo SLS je volivce nagovarjala s proti-migrantsko retoriko, šolo brez nalog ipd. Moram reči, da kmetijstva sploh nisem zasledil. Z obema temama je tekmovala z SDS.
NSi ima pa realen domet do 10% ampak ne v mestih ampak tudi v ostalih delih Slovenije. Skupaj imata realen doseg do 15-17%.
Potem rabimo še eno liberalno stranko. Ta bi morala pobrati mlade, ki danes volijo levico. Njihov moto je, da ne bo treba delat. Potrebno jih bo zmotivirat na drugačen način. Ne vem še kako.
Je pa dejstvo, da do normalizacije Slovenije rabimo vsaj še nekaj let. Ostanki komunizma so še vedno tako zažrti v vse pore družbe, da ljudje niso sposobni racionalno razmišljati.
drugače pa podpiram vsak pošten politični poskus. Tudi Listo Bojana Požarja. Ne se sekirat preveč. To je naša cena, ki jo plačujemo, da postopoma normaliziramo našo družbo.
S tem se pa strinjam. Potrebujemo enotno zmerno konzervativno stranko (NSi + SLS) in eno močno desno liberalno stranko, ki bo imela trdno volilno bazo v bolj urbanem delu volilnega telesa, podjetnikih, obrtnikih itd. V vseh, ki si želijo bolj svobodne države, tako v ekonomskem kot v političnem smislu.
No, konec koncev, NSi je popravila rezultat. Kljub temu je čas za razmislek. Najprej bo potrebno najti kandidata za predsednika ,ki bo potegnil.
Za Požarja mi je pa žal.
Je pa čas za združevanje sil, ne za drobljenje.
Požar se je (pustimo programe, ki so tako samo za meglo pred volitvami) sam pozicioniral na pozicijo, ki jo že zasedajo SDS, NSi in SLS ,
tam pa je seveda lahko zgolj omenjenim odžiral glasove.
Levih in sredinskih volilcev tako sploh ni nagovarjal, desni so pa raje volili preverjene stranke (kar je tudi prav).
Zakaj je Tino šel s Požarjem, je povedal. Zaradi programa. Pred temi volitvami in tudi leta nazaj je že dobil nekaj vabil od nekaterih strank, vendar so bila vabila vedno taka, da bi kandidiral na neizvoljivih mestih. Zato raje ostaja v medijskem svetu. Vprašanje, zakaj ne sodeluje z eno ali drugo stranko, pa je treba vprašati vodstva strank, ne njega.
Slovencsm, res je tako.
Kaj pa menite o predlogu, da bi Janez Janša moral v bodočnosti prepustiti vodilno mesto v stranki nekomu, s katerim ne bi potem strašili pred vsakimi volitvami?!?
Predlagam Romano Tomc, ki je bistra in tudi izkušena v politiki. Levim stricem bi na ta način vzeli orožje za strašenje ljudi, ki se ne poglabljajo v politiko in ne vedo koga voliti. Zelo primeren bi bil tudi Anže Logar, ki se je že večkrat izkazal kot odličen analizator v politiki.
Potrebno bo spremeniti taktiko, da ne bodo ljudje stalno nasedali neki novi figuri v slovenski politiki, najprej Zoranu Jankoviću, nato Miru Cerarju in zdaj Marjanu Šarcu. Jaz se sicer zelo čudim, da je levim stricem že tretjič uspel podoben trik, vendar so naši državljani izgleda takšni, da gredo večkrat na isto ali podobno finto. Ker pa vidimo, da ljudje večkrat nasedejo, zato je potrebno spremeniti taktiko.
NOBENA STRANKA NE MENJA SVOJEGA PREDSEDNIKA, če na volitvah dosega dobre rezultate. TO SE LAHKO ZGODI SAMO TAKRAT, KO SE PREDSEDNIK (iz njemu znanih razlogov) sam ODLOČI.
Žal je dejstvo, da pro- komunistični blok vlada v Sloveniji na osnovi groženj pro-fasizma vcepljenega v nase glave skozi šolski sistem. Kar poenostavljeno pomeni Levi so napredni, liberalni komunisti, desni so klerikalni nazadnjaški fasisti.Ta vzorec krepko izkoriščajo glavni akterji politike, na obeh straneh. (Dražgoše – Rog)
Dokler ne bo konservativna struja postavila na desnici sredinsko stranko, ki se bo lahko distancirala od veljavnega vzorca in ljudem odprla pogled v svet napredka in visokega standarda, za katerega ima Slovenija kot ena redkih držav vse možnosti, bomo tonili v močvirju provokacije rdeče zvezde. Vse to pa brez denarja in podpore stricev iz ozadja ni možno. Tako da lahko le čakamo na dan ko bo lastninjenje dokončno v varnih rokah in bodo strici zamenjali ploščo. Takrat se bo vzorec razblinil in Jansa in Kučan bosta končno šla v zasluženo penzijo. Slovenija bo postala normalna država . To bo pač cena, ki jo bomo morali plačati, da se bo nasa rdeča buržuazija rešila kumrovske doktrine in končno postala normalna. Žal boleče, vendar se bojim da ni daleč od resnice. Kako to pospešit?