Živimo v času, ko nam še na čaju prodajajo zenovske modrosti
Se spomnite, ko je neko slovensko podjetje začelo prodajati ustekleničeno vodo z mislimi Paula Coelha?
Ne bi se podajala v razpravo, kako nepotrebna dobrina je ustekleničena voda v Sloveniji, tako vodnati deželi, da nam še ob letošnjem bridko sušnem poletju zlepa ne zmanjka pitne podtalnice. Ne bi niti diskutirala, ali je Paulo Coelho res precenjen avtor. Le povem, da je bil meni nazadnje všeč, ko se je moja starost še končevala z –najst. Pa sem se trudila in mu tudi kasneje namenila kar nekaj priložnosti. Instant razsvetljenje očitno ni zame.
Ampak slovenskim proizvajalcem je ideja instant razsvetljenja očitno blazno všeč. In menda mora biti tudi potrošnikom, ker če zadeva ne bi šla v promet, se je ne bi lotili še na jogurtih, prehranskih dodatkih ter itak, absolutno, obvezno, v rokovnikih in na koledarjih. Vsaj ena spodbudna misel na dan odžene … vse stran, samo kupcev ne.
Pred kratkim sem kupila novo škatlo zelenega čaja in ugotovila, da je slovenski proizvajalec prenovil izgled ne le škatle, temveč tudi vrečk. Po novem lahko, med tem ko vrečico namakam v vročo vodo, zraven prebiram mlačne misli na lističu ob koncu vrvice. Malo modrosti nikoli ne škodi. Pa tudi, če ti jih prodaja … čaj.
Takole grejo:
»Le jaz in ti in skodelica čaja« Hvala, ampak najraje jo spijem ob šestih zjutraj. Popolnoma sama.
»Moja knjiga, moj čaj, moj večer« Rekla sem ob šestih zjutraj! Pravi čaj in večer? Da se bom potem do dveh premetavala po postelji?
»Globoko vdihni in občuti vonj narave.« … kmet je ravnokar pognojil sosednjo njivo. Bolj pristnega vonja narave sicer človek res ne more dobiti, ampak globoko dihanje zagotovo odpade.
»Čas za moj čaj je čas za moj zen.« OK, OK, ste pravkar namignili, da se samo zato, ker pijem zeleni čaj, že obvezno spogledujem z vzhodno duhovnostjo?
To poudarjanje »moj čaj, moj čaj, moj čaj« me močno spominja na Tino Maze. No jaz in »moj« čaj nimava prijateljskega odnosa, ne kramljava o vsakdanjih problemih, niti si ne izmenjujeva vrtnarskih nasvetov.
Od vseh najboljša pa je »Vse kar potrebuješ je ljubezen«. Res je, da skok od zahodnjaških modrosti do Beatlov ni prav dolg, a če bi že morala izbirati, bi si na čaj obesila kakšno drugo njihovo.
Sploh pa ni res: poleg ljubezni potrebuješ tudi nekaj zdrave pameti. Recimo da kupiš kak drug čaj, ki je sicer malo dražji in ga proizvajajo v tujini, ti pa vsaj ne bo serviral instant zenovskih modrosti.
Ne bi se podajala v razpravo, kako nepotrebna dobrina je ustekleničena voda v Sloveniji, tako vodnati deželi, da nam še ob letošnjem bridko sušnem poletju zlepa ne zmanjka pitne podtalnice. Ne bi niti diskutirala, ali je Paulo Coelho res precenjen avtor. Le povem, da je bil meni nazadnje všeč, ko se je moja starost še končevala z –najst. Pa sem se trudila in mu tudi kasneje namenila kar nekaj priložnosti. Instant razsvetljenje očitno ni zame.
Ampak slovenskim proizvajalcem je ideja instant razsvetljenja očitno blazno všeč. In menda mora biti tudi potrošnikom, ker če zadeva ne bi šla v promet, se je ne bi lotili še na jogurtih, prehranskih dodatkih ter itak, absolutno, obvezno, v rokovnikih in na koledarjih. Vsaj ena spodbudna misel na dan odžene … vse stran, samo kupcev ne.
Pred kratkim sem kupila novo škatlo zelenega čaja in ugotovila, da je slovenski proizvajalec prenovil izgled ne le škatle, temveč tudi vrečk. Po novem lahko, med tem ko vrečico namakam v vročo vodo, zraven prebiram mlačne misli na lističu ob koncu vrvice. Malo modrosti nikoli ne škodi. Pa tudi, če ti jih prodaja … čaj.
Takole grejo:
»Le jaz in ti in skodelica čaja« Hvala, ampak najraje jo spijem ob šestih zjutraj. Popolnoma sama.
»Moja knjiga, moj čaj, moj večer« Rekla sem ob šestih zjutraj! Pravi čaj in večer? Da se bom potem do dveh premetavala po postelji?
»Globoko vdihni in občuti vonj narave.« … kmet je ravnokar pognojil sosednjo njivo. Bolj pristnega vonja narave sicer človek res ne more dobiti, ampak globoko dihanje zagotovo odpade.
»Čas za moj čaj je čas za moj zen.« OK, OK, ste pravkar namignili, da se samo zato, ker pijem zeleni čaj, že obvezno spogledujem z vzhodno duhovnostjo?
To poudarjanje »moj čaj, moj čaj, moj čaj« me močno spominja na Tino Maze. No jaz in »moj« čaj nimava prijateljskega odnosa, ne kramljava o vsakdanjih problemih, niti si ne izmenjujeva vrtnarskih nasvetov.
Od vseh najboljša pa je »Vse kar potrebuješ je ljubezen«. Res je, da skok od zahodnjaških modrosti do Beatlov ni prav dolg, a če bi že morala izbirati, bi si na čaj obesila kakšno drugo njihovo.
Sploh pa ni res: poleg ljubezni potrebuješ tudi nekaj zdrave pameti. Recimo da kupiš kak drug čaj, ki je sicer malo dražji in ga proizvajajo v tujini, ti pa vsaj ne bo serviral instant zenovskih modrosti.
Zadnje objave
Državna zakladnica bo RTV Slovenija posodila le 9,5 milijona, plače kljub temu bodo
12. 8. 2026 ob 17:09
Ona sme
12. 8. 2026 ob 14:00
Dr. Aleš Štrancar: Vsak ima pravico povedati svoje mnenje. Ne moreš ga blokirati
12. 8. 2026 ob 12:00
Slovenijo duši rekordna vročina: tla so suha do zadnje kaplje (1. del)
12. 8. 2026 ob 9:20
Šircljev predlog posega v dosedanji bančni model
12. 8. 2026 ob 9:10
Od Bohinja do Velenja: Kaj se dogaja s slovenskimi jezeri?
12. 8. 2026 ob 8:50
Biti normiranec ni privilegij – gospodarstvo podpira interventni zakon
12. 8. 2026 ob 8:10
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 264: Izkušnja življenja z multiplo sklerozo
12. 8. 2026 ob 6:10
Domovina št. 264: Življenje z multiplo sklerozo
12. 8. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
AVG
15
Koncert ob sončnem vzhodu: Ko ni noč in ni dan
05:30 - 07:00
AVG
16
AVG
16
Koncert iz sklopa Večeri v atriju: Prifarski muzikanti
19:00 - 20:30
AVG
17
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
1 komentar
oakhrast
Nimam tovrstnih problemov, ker pijem NJIHOVO Barkafe.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.