Zgrešene vladne prioritete? 790.000€ za nov konzulat v Trstu. Zamejcem pa v preteklih letih "drobiž" za kulturne programe.

Slovenija bo v Trstu kupila poslovne prostore za potrebe slovenskega generalnega konzulata v Trstu. Poslovni prostori bodo v objektu, ki je bil zgrajen v 60. letih minulega stoletja in je pod spomeniškim varstvom. Za nakup bo Slovenija odštela 790.000 evrov.

Obenem pa je Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu objavil razpis, kjer za programe skupnosti po svetu namenja 880.000 evrov. Za podporo zamejskih organizacij v drugem sklopu razpisu pa 6.180.000 evrov.

Koliko vlagamo v zidove?

“Kljub znižanju najemnine bi bilo nadaljevanje najema istih poslovnih prostorov neracionalno,” so presodili na MZZ. Z lastniki prostorov, v katerih deluje generalni konzulat, imajo očitno veliko težav. Ravnokar prenavljajo fasado, vendar lastnik spomeniško zaščitene stavbe ne bo prenovil oken in polken, vgradnjo dvigala bi morali sofinancirati najemniki sami, notranjost prostorov pa ni bila prenovljena že vrsto let. “Na stropih in stenah so vidne razpoke, madeži zamakanja z zgornje etaže, električne in vodovodne napeljave niso bile obnovljene ...” piše v gradivu ministrstva. Poleg tega so prostori s 307 kvadratnimi metri preveliki, nimajo pa kleti in varovanih parkirišč.

Konec lanskega oktobra jim je sicer najemodajalec znižal najemnino s štiri tisoč na 3.500 evrov mesečno (ob tem je vsak mesec še za 700 evrov stroškov), a ministrstvo ocenjuje, da je ta še vedno previsoka glede na vrednost nepremičnine. Če se bo vlada Marjana Šarca strinjala, bo država za nakup namenila 790 tisoč evrov (690 tisoč evrov kupnine in 100 tisoč evrov za stroške podpisa pogodbe, provizij, selitve).

Komisijo sta prepričali urejenost prostorov in lokacija takoj za osrednjim trgom v Trstu ter bližina občinske uprave. Glede na višino trenutne najemnine se bo naložba vrnila v dobrih 16 letih, so izračunali. V oči pa bodejo občutno višji stroški, skoraj 1.200 evrov mesečno, ki pa so za ministrstvo očitno sprejemljivi.

Koliko pa v ljudi?

V letih 2010 do 2016 je slovenska država zamejske organizacije v Italiji podprla s skupno nekaj več kot 2,5 milijona evri sredstev. To je vsota, ki je bila namenjena vsemu skupaj, kar naša domovina vlaga v sorojake na drugi strani meje, vse od strokovne podpore za delo do nakupov slovenskih knjig.

Velja omeniti, da od teh 2,5 milijona evrov, je skoraj pol milijona naša država porabila za podporo Zveze vojnih invalidov NOV Trst. Medtem, ko je recimo šlo za preko Javne agencije za knjigo celih 20.800 evrov za podporo knjižni produkciji v zamejstvu v Italiji. Javni sklad za kulturne dejavnosti pa je v tem enakem obdobju podprl dejavnosti zamejske skupnosti s 21.400 evrov sredstev.

Dvom v smotrnost takega nakupa v Trstu je upravičen. Sploh ob upoštevanju, da so programi zamejske skupnosti podhranjeni in da je za njihove dejavnosti potrebnih več sredstev. Predsednik Slovensko kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič je že novembra lani ob zadnjem Cerarjevem obisku v Rimu opozoril, da jim glede na poslanske tendence v Rimu grozi zmanjšanje državnih prispevkov za 90 odstotkov. "To pomeni začetek konca," je dodal.

Po njegovi oceni, se bodo po morebitnem sprejetju predloga zaprli vsi časniki, ki so pomembni za slovensko skupnost. Ob morebitnem manjšanju sredstev za manjšine, pa bi bilo ogroženih več kot 300 slovenskih organizacij.