Zgodba o predsedovanju Evropskem parlamentu za Lojzeta Peterleta končana
V prvem krogu notranjega glasovanja Evropske ljudske stranke, s katerim izbirajo uradnega kandidata za predsednika Evropskega parlamenta, je slovenski evroposlanec Lojze Peterle zbral le 17 glasov podpore.
Zmagovalec prvega kroga je s 94 glasovi Italijan Antonio Tajani, Irka Mairead McGuinness jih je zbrala 57, Francoz Alain Lamassoure pa 34.
Poraženci v prvem krogu so nato odstopili od kandidature, kar pomeni da je Antonio Tajani tudi uradni kandidat politične skupine konservativcev za predsednika Evropskega parlamenta.
Med preostalimi štirimi slovenskimi poslanci EPP je Lojzeta Peterleta podprl le Franc Bogovič.
"Vesel sem, da sem s svojo kandidaturo lahko prispeval k pomembni debati o prihodnosti Evrope," je neposredno po glasovanju na Facebook profilu zapisal Lojze Peterle. Zahvalil se je vsem, ki so ga podprli kot edinega kandidata iz tako imenovanih "novih držav članic".
Zadovoljen je tudi, da je izbirni proces znotraj EPP sprožil zelo pomembno razpravo o tem, kaj želijo in kaj je potrebno storiti za dosego skupnih ciljev. Izrazil je upanje, da bo njegova kandidatura opogumila še koga iz manjših držav članic za potegovanje za pomembne funkcije, saj bistvo Evropske unije ne sme biti v vprašanju velikosti držav, ki bi dajale glavne kandidate, ampak v načinu, kako skupaj delati v obče dobro.
Peterle je še prihodnjemu novemu predsedniku Evropskega parlamenta zaželel uspešno delo ter izrazil željo, da bi EP postal mesto kovanja hitrih, odgovornih in vizionarskih rešitev za Evropo.
Izmed slovenskih poslancev je Peterletovo kandidaturo podprl le Franc Bogovič, Milan Zver je napovedal, da bo podprl Mairead McGuinness, Romana Tomc se ni izrekla, Patricija Šulin pa je napovedala, da bo sledila usmeritvam stranke SDS, kar pomeni, da ni podprla Lojzeta Peterleta.
V včerajšnjem pogovoru nam je Lojze Peterle dejal, da ima velike možnosti, če bodo poslanci EPP gledali na njegove kompetence.
Svojih možnosti v odstotkih ni želel napovedati. Pravi pa: “če bomo sledili kriterijem, kompetencam in kvaliteti, potem imam velike možnosti. Sem edini nekdanji predsednik vlade in zunanji minister med kandidati, odlično poznam Balkan in njegovo situacijo.” Krščanski demokrat iz Slovenije meni, da bi slednje lahko prepričalo večino njegovih kolegov.
Peterle je še včeraj verjel, da je tokrat čas za Slovenijo, da dobi takšno funkcijo. “Ni potrebno, da bi vedno bili kandidati samo iz velikih držav. Menim, da je čas za manjšo državo članico in da je Slovenija dobro kandidacijsko okolje.”
Zmagovalec prvega kroga je s 94 glasovi Italijan Antonio Tajani, Irka Mairead McGuinness jih je zbrala 57, Francoz Alain Lamassoure pa 34.
Poraženci v prvem krogu so nato odstopili od kandidature, kar pomeni da je Antonio Tajani tudi uradni kandidat politične skupine konservativcev za predsednika Evropskega parlamenta.
Med preostalimi štirimi slovenskimi poslanci EPP je Lojzeta Peterleta podprl le Franc Bogovič.
"Vesel sem, da sem s svojo kandidaturo lahko prispeval k pomembni debati o prihodnosti Evrope," je neposredno po glasovanju na Facebook profilu zapisal Lojze Peterle. Zahvalil se je vsem, ki so ga podprli kot edinega kandidata iz tako imenovanih "novih držav članic".
Zadovoljen je tudi, da je izbirni proces znotraj EPP sprožil zelo pomembno razpravo o tem, kaj želijo in kaj je potrebno storiti za dosego skupnih ciljev. Izrazil je upanje, da bo njegova kandidatura opogumila še koga iz manjših držav članic za potegovanje za pomembne funkcije, saj bistvo Evropske unije ne sme biti v vprašanju velikosti držav, ki bi dajale glavne kandidate, ampak v načinu, kako skupaj delati v obče dobro.
Peterle je še prihodnjemu novemu predsedniku Evropskega parlamenta zaželel uspešno delo ter izrazil željo, da bi EP postal mesto kovanja hitrih, odgovornih in vizionarskih rešitev za Evropo.
Congratulations, @Antonio_Tajani https://t.co/elmveZol9B
— Janez Janša (@JJansaSDS) 13 December 2016
Full house now in the @EPPGroup as we elect our candidate for President of European Parliament. We will have a strong & legitimate candidate pic.twitter.com/V7GDMJzCRr
— Siegfried Muresan (@SMuresan) December 13, 2016
Izmed slovenskih poslancev je Peterletovo kandidaturo podprl le Franc Bogovič, Milan Zver je napovedal, da bo podprl Mairead McGuinness, Romana Tomc se ni izrekla, Patricija Šulin pa je napovedala, da bo sledila usmeritvam stranke SDS, kar pomeni, da ni podprla Lojzeta Peterleta.
Naš kandidat za predsednika @Europarl_SL @lojzepeterle se predstavlja na poslanski skupini @EPPGroup Srečno Lojze!!! pic.twitter.com/z2CmV09pvE
— Franc Bogovič (@Franc_Bogovic) December 13, 2016
Kaj je Peterle za Domovino povedal včeraj
V včerajšnjem pogovoru nam je Lojze Peterle dejal, da ima velike možnosti, če bodo poslanci EPP gledali na njegove kompetence.
Svojih možnosti v odstotkih ni želel napovedati. Pravi pa: “če bomo sledili kriterijem, kompetencam in kvaliteti, potem imam velike možnosti. Sem edini nekdanji predsednik vlade in zunanji minister med kandidati, odlično poznam Balkan in njegovo situacijo.” Krščanski demokrat iz Slovenije meni, da bi slednje lahko prepričalo večino njegovih kolegov.
Peterle je še včeraj verjel, da je tokrat čas za Slovenijo, da dobi takšno funkcijo. “Ni potrebno, da bi vedno bili kandidati samo iz velikih držav. Menim, da je čas za manjšo državo članico in da je Slovenija dobro kandidacijsko okolje.”
Spletni medij Politico.eu je v predstavitvi kandiatov za kandidata EPP Alojza Peterleta opisal kot edinega sposobnega in pametnega za to, da se sreča s vodstvom vseh delegacij v Evropskem parlamentu.
Zadnje objave
Namesto popravljene ceste so dobili še nove ovire
17. 7. 2026 ob 14:10
Kovčki prtljage ali kovčki denarja?
17. 7. 2026 ob 10:00
Cigler Kralj napovedal forenzični pregled na kmetijskem ministrstvu
17. 7. 2026 ob 7:00
Medijska svoboda ali medijska oblast
17. 7. 2026 ob 6:00
Pol milijona glasov proti Bruslju: zahtevajo remigracijo
16. 7. 2026 ob 23:17
V opoziciji pričakovani očitki: Skok naj bi preganjal politične nasprotnike
16. 7. 2026 ob 18:40
Ekskluzivno za naročnike
Medijska svoboda ali medijska oblast
17. 7. 2026 ob 6:00
Združeni narodi so račun za holokavst izstavili Palestincem
16. 7. 2026 ob 14:45
Zadeva Fajon
16. 7. 2026 ob 10:30
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
2 komentarja
biljan
Pravilno: Sicer pa, kako naj ve, saj je prav njegova vlada dala obesiti na jambor 26.6.1991. leta uradno nikogaršnjo zastavo. Se opravičujem za tipkovni napaki.
biljan
Čas bi bilo, da bi gospod Peterle uporabljal dejansko zastavico Slovenije. Te na sliki se je celo protokol Slovenije odpovedal 20. januarja 2006, po skoraj desetletju in pol napačne uporabe zastave Slovenije. Sicer pa, kako naj ve, saj je prav njegova vlada dala obvesiti na jambor 26.61991. leta uradno nikogaršnjo zastavo. Zastava ali zastavica Slovenije ne sme nikdar viseti navpično in grb na njej ne sme ležati vodoravno. Če bi bili pravna država, bi gospoda Peterleta oglobili kot poslanca EU in kot posameznika.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.