Ženske, ki jih pošiljamo v Bruselj

Ja, ja, saj vem, že vrabci na veji čivkajo, da sodim med največje nasprotnike turških nadaljevank in resničnostnih šovov! Z vso gotovostjo trdim, da noben zombi ne zmore človeku izpiti tolikšno količino možganov, kot prav ta zloglasni del TV- ponudbe. Že omenjeni balast pa je v nedeljo drastično pripomogel, da se je nivo zdrave kmečke pameti spustil pod ledišče.

Z veseljem in brez slabe vesti se navdušujemo nad floskulami, namesto vsebine na volilnem lističu obkrožamo zunanji videz. Večkrat, kot nam mnenjski voditelji servirajo kakšno izbrano ime, bolj verjamemo v njegovo primernost. Zdi se, kot da smo postali nekakšni ''pol-drugi Martini'', ki ne znamo več razmišljati s svojo glavo.

Iz nas, državljanov, so se pohecali že v kampanji Tokrat grem volit, s katero so želeli spodbuditi k večji udeležbi na evropskih volitvah. V Bruselj so poslali, reci in piši, internetne prvake v številu všečkov: Danico Lovenjak, blogerja Ronija Kordiša, komika Jureta Godlerja, Ulo Furlan in Boštjana Gorenca – Pižamo. Pisarna EP v Sloveniji je namreč ocenila, da lahko ''všečki'' odločilno vplivajo na zavest volivcev, da se odpravijo volit. Naj me koklja brcne, če je en sam samcat volivec zaradi njih odšel na volišče!

Morda še nikoli nisem tako močno razumela tistih, ki striktno odklanjajo volilno državljansko dolžnost kot prav letos. Spremljala sem večino soočenj in edino vprašanje, ki se mi je ves čas motalo po glavi, je bilo:''Ja, Milenči, a med tole ponudbo moraš izbrati nekoga, ki bo kaj vreden?!''

Dogajalo se je celo, da sem imela občutek, da je bilo že vnaprej določeno, kdo bo zmagovalec in kdo poraženec.

Res, da so bile v nedeljo ''le'' evropske volitve, a kljub temu sem pričakovala, da bo izbor bolj svetovljanski, bolj na nivoju. Na socialnih omrežjih so komentirali, da je vse skupaj brez zveze, da dajemo Slovenci prednost embalaži pred vsebino. Morda so h klavrnemu vtisu prispevali tudi voditelji soočenj, saj so bila ta dolgočasna in brez žmohta kot stokrat prežvečeni žvečilni gumi.

Vem, da je politika zelo umazan poklic, v katerem je bolj malo prostora za iskreno, nesebično sodelovanje v korist tako imenovanega ljudstva. Vsak se bori najprej zase, potem za stranko, za več pik pri volivcih, kar prinese ustrezen in tako zaželen končni izplen.

Slovenska politika je - ko bi se le motila!- zelo razdiralna, polna polen, ki se jih meče pod noge. Pri politikih smo navajeni, da danes govorijo eno, jutri drugo. Nekateri tudi lažejo, govorijo pol resnice, po potrebi tudi kršijo zakone, statute, in kar je še najhuje, ne da bi trenili z očesom, kršijo deset božjih zapovedi.

Ko kandidatka ni imela pojma, kaj naj odgovori, je začela hvaliti predsednika stranke, ki ji pripada. A lahko nekdo ugasne luč in reče, ne gremo se več?!

Ženske, ki podpirajo tri vogale Evrope?

Po tihem sem ob vsaki gospe in gospodični, ki je kandidirala, upala, da bo v politični vsakdan vnesla nekaj ženskega temperamenta, s katerim bi politike, posredno pa tudi politične stranke, vsaj tiste, z istega pola, povezala, ne nazadnje tudi z iskanjem sorodnih vsebin. Pa se to ni zgodilo, ali pa se je tako redkokdaj, da mi je ušlo iz spomina.

Če so se že moški pogosto obnašali kot štorasti, neuki in tudi krampasti sloni v trgovini z dragocenim porcelanom, sem držala pesti, da jih kolegice ne bodo jemale za zgled. Kršenmatiček, morale bi biti drugačne, bolj inovativne, posebne, unikatne! Morale bi, navsezadnje, prisluhniti svojemu tisočletnemu  instinktu, ki govori o tem, da je ženska sposobna držati tri vogale v hiši, državi pa tudi v Evropi.

Ko kandidatka ni imela pojma, kaj naj odgovori, je začela hvaliti predsednika stranke, ki ji pripada. A lahko nekdo ugasne luč in reče, ne gremo se več?!

V starih časih je veljalo, da dobijo priložnost le najboljši med najboljšimi. A biti najboljši ni pomenilo, da so imeli odlične ocene, pomenilo je, da so bili izjemni tudi po splošni razgledanosti, po srčni kulturi, po karakterju, po empatiji do sočloveka.

Pomenilo je, da so gradili kariero na lastnem trudu in ne, da so stopali po truplih konkurentov.

Ženski cvetober, ki se je znašel med kandidati za poslance EU, je bil, v povprečju, daleč od idealov, ki bi morali veljati za tako pomembne funkcije. Nekaterim med njimi- pa jih ne bom poimenovala z imeni- sem že pred volitvami sledila na Twitterju. Ko sem brala komentarje, sem se spraševala, mar je vrag res vzel šalo, ali pa kandidatka še nikoli ni videla nobene knjige o bontonu?

Več kot 41.000 volivcev je za evropsko poslanko izvolilo kandidatko, ki kot magistrica mednarodnih odnosov ne pozna Trianonske mirovne pogodbe. Si predstavljate, da bi vas dobil v roke kirurg, ki bi nartne kosti iskal pod lobanjskim dnom? Raje me ne vlecite me za jezik, da bi povedala, kaj si o takšnih volivcih, ki ne ločijo zrno od plevela, mislim.

Nekatere kandidatke so imele zelo pišmeuhovski odnos do Slovenije. Občutek, da bi najraje zabrusile:''Če bo ljudstvo negodovalo, ga bomo pa zamenjali, pa mirna Bosna! Ilegalni migranti se tako in tako kar sami ponujajo!'' ni bil enostaven.

Zatiskala sem si ušesa tudi ob streljanju kozlov. Je nivo splošne izobrazbe res pristal na pasjem repu?

Pravijo, da za vsakim uspešnim moškim stoji močna ženska. In kdo stoji za žensko, ki želi biti uspešna?

Pravijo, da za vsakim uspešnim moškim stoji močna ženska. In kdo stoji za žensko, ki želi biti uspešna?

Pred davnimi leti sem imela prijateljico, ki je potem vstopila v politiko. Postala je čisto drug človek. Ko se danes srečava, me skoraj ne pozna več. Živi v čisto drugem svetu, kjer vladajo drugačni interesi kot med navadnimi smrtniki. Včasih se vprašam, je med tistimi floskulami, ki jih deli med državljane, sploh lahko srečna? Ji je ob vseh bomo, morali bi, obljubljamo vam, borili se bomo, naredili bomo vse, delamo po najboljši vesti in to transparentno, ipd. ipd. vsaj neudobno, če že ne nerodno?

Jutri je nov dan.

Izvoljeni in izvoljene bodo kmalu odleteli v Bruselj in kdo ve, bomo do naslednjih volitev še kdaj slišali zanje?