Zbiranje podpisov za referendum o prostovoljnem končanju življenja se bo začelo 1. septembra

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je določila, da bo začetek zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja 1. septembra. Zahtevo za referendum želi vložiti Aleš Primc s skupino nasprotnikov z nazivom koalicija Proti zastrupitvi bolnikov! Podpisi se bodo zbirali do 5. oktobra.

Aleš Primc je 25. julija v Državni zbor vložil 15 tisoč podpisov in tako začel postopek za razpis zakonodajnega referenduma. 35-dnevni rok za začetek zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se bo tako pričel 1. septembra — za razpis referenduma je potrebnih 40 tisoč podpisov. Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali — pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

»Vsi trpimo bolj ali manj vsak dan. In vi želite ljudem kot eno od zdravstvenih storitev ponuditi medicinsko zastrupitev. Se pravi vsem ljudem, ki trpijo. A se vi zavedate, kaj delate? Vi dobesedno ponujate namesto zdravil smrt,« je zagovorniku zakona pred časom v Vroči temi očital Primc, ki vidi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja kot nehuman in krivičen. Po njegovi oceni gre za kršitev ustave, saj je človekovo življenje nedotakljivo. Večkrat je tudi izrazil prepričanje, da bo zakon povzročil pritiske na bolnike in tudi na starejše, da se odločijo za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

Volivci so sicer pred dobrim letom na posvetovalnem referendumu podprli pomoč pri prostovoljnem končanju življenja — za je glasovalo 54,89 odstotka udeleženih volivcev (udeležba je bila 41,43-odstotna). Stranke koalicije in združenje Srebrna nit so v začetku letošnjega leta pripravili nov predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Izpostavili so spremembo, da zakon več ne govori o evtanaziji, ampak o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Predlagatelji so ocenili, da je predlog zakona zastavljen tako, da bi se lahko z njim strinjali tudi tisti, ki so mu pred tem nasprotovali.

Zdravniška stroka sicer še naprej zagovarja stališče, da zakonu nasprotujejo. Pred glasovanjem o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v Državnem zboru je Zdravniška zbornica ponovno opozorila na resna etična tveganja, ki jih je jasno izpostavila tudi Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje. »Zbornica posebej poudarja, da zakon, v nasprotju z razlagami predlagateljev, uvaja zakonsko dolžnost zdravnikov, medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev, da sodelujejo v postopkih pomoči pri končanju življenja,« so zapisali in opozorili, da zakon zdravnikom, medicinskim sestram in drugim zdravstvenim delavcem kot zakonsko dolžnost nalaga dejanje, ki izpolnjuje vse zakonske znake kaznivega dejanja pomoči pri samomoru. Poudarili so, da omogočanje smrti nikakor ne more biti oblika zdravljenja.

Zakon je Državni zbor sprejel 18. julija s 50 glasovi za in 34 proti. Po vetu Državnega sveta je bil zakon nato znova potrjen 24. julija. Zakon bolniku daje pravico do prostovoljnega končanja življenja — pogoj je polnoletnost, sposobnost odločanja in da bolnik zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi. Istočasno morajo biti možnosti za zdravljenje izčrpane. Bolnik bo izbral enega od možnih načinov za vnos učinkovine za prostovoljno končanje življenja, vnos v telo pa bo izvedel samostojno. »In pri tem se vidi, kakšno neznanje o tem področju imajo predlagatelji o evtanaziji, ki so se lotili tako občutljive tematike s toliko neznanja in amaterizma in tihim nahrbtnikom iz preteklosti. V literaturi boste lahko našli zapise, da se nekatere evtanazije končajo relativno hitro, da se pa pri mnogih umiranje zaplete celo v več dnevno trpljenje,« je na plusportal.si med drugim opozoril dr. Milan Krek in vprašal, kdo bo strokovno vodil umiranje.