Zakaj novo naročilo umora in od kod ideja, da je Kemijski inštitut povezan z redčenjem droge?

POSLUŠAJ ČLANEK
"Na Kemijskem inštitutu ostro zanikamo vse govorice v zvezi z nelegalnimi posli z nedovoljenimi drogami. Kemijski inštitut ne izdeluje in ne prodaja nedovoljenih drog ... za zaščito našega dobrega imena bomo v prihodnje uporabili vsa razpoložljiva sredstva, ki jih imamo na razpolago."

Tako se je direktor ljubljanskega Kemijskega inštituta Gregor Anderluh pred dnevi ostro odzval na govorice o domnevni vpletenosti inštituta v redčenje droge, v čemer nekateri iščejo prave motive za kriminalna dejanja, ki se zadnja leta dogajajo v zvezi s tem inštitutom.

A od kod sploh ideja, da se naj bi ta mednarodno priznana raziskovalna organizacija (kot se poimenujejo v spletni predstavitvi) s 300 zaposlenimi, med njimi številnimi doktorji znanosti, pečala z "mešanjem betona", kot nekateri v žargonu imenujejo tovrstno početje?

V zvezi s tem sta v oddaji VV Faktor na TV3  novinarja Tino Mamić in Petra Janša povedala, da naj bi kemijski inštituti v času socializma služili Udbi v njenih poslih z drogo, kar sedaj odkrivajo raziskovalci arhivov nekdanje Službe državne varnosti.

In prav prodaja kemikalij, ki jih inštitut uporablja v znanstvene namene, naj bi bila domneven razlog za naročilo umora Janeza Plavca s strani osumljenega Libanonca Michela Stephana, je danes poročal POP TV. 

Umor direktorja Kemijskega inštituta, odmevno sojenje, ki se je končalo z po mnenju mnogih sporno obsodbo, ter nedavna policijska preprečitev domnevnega novega načrtovanega umora uslužbenca inštituta... Takšni dogodki, ki bolj sodijo v kakšen hollywoodski triler kot realnost ene najbolj varnih držav na svetu, nedvomno to znanstveno-raziskovalno institucijo in njene številne predane ter poštene raziskovalce postavljajo v neprijetno luč.

Zato je na mestu direktorjeva zaskrbljenost za ugled institucije ter razumljivo ogorčenje zaposlenih, nedavno odprtje laboratorijev za novinarje pa smiselna transparentna gesta.

A za odpravo sumničanj in govoric bo verjetno potrebno več kot izrazi ogorčenosti in grožnje z uporabo vseh razpoložljivih sredstev za zaščito dobrega imena inštituta. Javnost bo zahtevala zgledno sodelovanje s policijo in popolno transparentnost glede motivov, ki bi zadovoljivo pojasnili, da se okrog takšne znanstvene ustanove dogajajo zanjo povsem netipične oblike najhujše kriminalitete.

Za profesionalno izvedeni umor direktorja inštituta dr. Janka Jamnika leta 2014 je bil na prvi stopnji sicer obsojen nekdanji uslužbenec Milko Novič,  ki se naj bi tako maščeval zaradi izgube zaposlitve.

Libanonec, ki naj bi trgoval s kemikalijami


A vse skupaj v novo luč postavlja nedavna aretacija še enega bivšega uslužbenca kemijskega inštituta, libanonskega kemika z vojaškimi izkušnjami Michela Stephana.

Ta naj bi po prepričanju policije za 25 tisoč evrov naročil umor Janeza Plavca, prav tako zaposlenega na inštitutu. Domnevni motiv za to dejanje je danes iz "zanesljivih virov" razkril POP TV.  Osumljeni Libanonec naj bi skušal mastno zaslužiti s prodajo kemikalij, a naj bi mu načrte prekrižali, zato se je odločil maščevati, so povedali v oddaji 24ur.com.

V isti sapi so dodali, da njihovi viri v policiji zatrjujejo, da primer ni povezan z umorom Janka Jamnika, o katerem bodo po pritožbi na 25 letno zaporno kazen obsojenega Milka Noviča na višjem sodišču nadalje odločali 20. decembra.

A Stephan je bil eden od potencialnih osumljencev že v primeru Jamnikovega umora ter edini izmed njih, ki se ni želel udeležiti policijskega odvzema sledov, policija pa pri tem ni vztrajala. Statusa osumljenca ga je takrat rešil alibi prijateljice, prav tako zaposlene na Kemijskem institutu.

Tino Mamić: trgovanje z drogo pomemben finančni vir UDBE


Špekulacije, da bi v ozadju izpeljanih ali naročenih umorov uslužbencev kemijskega inštituta lahko bili posli z "mešanjem betona", imajo sicer korenine v ugotovitvah preiskovalcev in zgodovinarjev o vlogi kemijskih inštitutov v času komunistične Jugoslavije.

Rado Pezdir in drugi raziskovalci namreč prav ta čas ob pregledovanju arhivskih dokumentov razkrivajo šokantne kriminalne dejavnosti nekdanje UDBE, oziroma Službe državne varnosti (SDV), ki naj bi preko Saftija in podobnih slovensko-italijanskih podjetij na veliko trgovala s cigaretami in prepovedano drogo.

 "Kemijski inštituti v bivši Jugoslaviji so vedno pomagali UDBI, da je tam nabavljala tako imenovani "beton", s katerim je razpečevala drogo: mešala heroin in še raje kokain, da je pridobila bistveno večje količine in na ta način zaslužila," je torkovi oddaji VV Faktor povedal Tino Mamić.

Po Mamićevih besedah se je UDBA z drogo začela ukvarjati že leta 1945, "paraUDBA", oziroma globoka država pa naj bi se s preprodajo droge po njegovem ukvarjala še danes.

Petra Janša o "pozabljeni priči"


Novinarka Demokracije Petra Janša, ki se poglobljeno ukvarja s to zgodbo, pa opozarja na pričo, ki bi s svojim pričanjem na slovenskem sodišču morebiti povezala sedanjost s polpreteklo zgodovino.

Gre za hrvaškega državljana Anastazija Martinčića, ki v Urugvaju prestaja trinajstletno zaporno kazen, ker so na njegovi jahti Maui, zasidrani v bližini urugvajskega Montevidea, oktobra 2009 odkrili dobri dve toni kokaina.

Gre za razvpito mednarodno zgodbo tihotapstva droge Balkanski bojevnik, ki v drugo poteka na slovenskih sodiščih.

Anastazij Martinčić za Demokracijo o tem kako se "meša beton":
Na eno kilo kokaina, ki je 95- do 98-odstoten, se daje dve kili 'betona', kot mi rečemo temu. To so razne substance, ki ne vem točno, katere so. Večkrat je manjkalo prav teh substanc, ki so se kupovale v Plivi, Galeniki, v raznoraznih beograjskih vojnih inštitutih, uvažalo se jih je iz Indije, saj ima Indija močno farmacevtsko industrijo. In to se je mešalo z mešalkami za beton. Iz 2,2 tone kokaina dobiš 6,6 tone, in če ga prodajaš po 100 evrov gram, je to 660 milijonov evrov. Zaradi tega se mi tako igramo z milijoni, 20 milijonov sem, 100 milijonov tja. Razumete?« 


Martinčić je pred časom za Demokracijo povedal, da ga je za posel z mamili izšolala Udba. "Deset let sem bil čisto v tem. Pred tem pa sem imel šefa, ki me je postavil na to mesto. Pokojnega Staneta Dolanca," je dejal.

Kot trdi novinarka, je bil Martinčić v zadevi Balkanski bojevnik pripravljen pričati pred slovenskim sodiščem, a je želel status varovane priče, ki mu do sedaj še ni bil dodeljen.

KOMENTAR: Uredništvo
Poiskati grde račke na Kemijskem inštitutu
Ne glede na odkrito v arhivskih dokumentih, da naj bi v času SFRJ jugoslovanski kemijski inštituti služili UDBI za njene kriminalne posle, ne moremo brez dodatnih dokazov sklepati, da slednje leta 2017 velja tudi za ljubljanski Kemijski inštitut. S tem bi se dejansko neupravičeno blatilo dobro ime inštituta in številnih zaposlenih s čistimi raziskovalnimi nameni. A to še ne pomeni, da kateri izmed njih ni pograbil priložnosti, da svoj položaj ter legalni dostop inštituta do določenih substanc zlorabi za zelo dobičkonosne kriminalne posle. Navsezadnje na to kaže tudi motiv za domnevno naročilo umora dr. Janeza Plavca, ki ga je danes razkril POP TV. In če se takšne stvari res dogajajo, bi moral kemijski inštitut, seveda ob podpori policije, predvsem poiskati in zaščititi tiste svoje uslužbence, ki kaj vedo o tovrstnih poslih s kemikalijami in iz razumljivih razlogov morda niso zbrali toliko poguma, da bi o tem javno spregovorili in to skušali preprečiti. Policija sicer pravi, da povezave ni, a primer novega napeljevanja k umoru nedvomno vzbuja dvom, ali je nekdanji direktor inštituta dr. Janko Jamnik res umrl zaradi maščevanja uslužbenca, odpuščenega štiri leta preden mu naj bi ta dokončno sodil z dvema streloma v glavo. To so vprašanja, ki si jih javnost povsem legitimno zastavlja in ima pravico o njih izvedeti vse, kar je znanega. Prav tako pa sodniki višjega sodišča v novih okoliščinah glede obsodbe Milka Noviča ne bodo mogli povsem mimo latinskega pravnega izreka In dubio pro reo (iudicandum est)  - v dvomu je treba soditi v korist obtoženega.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike