Zakaj Jankovića ni mogoče odstaviti, župana New Yorka pa je

Newyorški župan Eric Adams je v sredo razburil, ko je tik pred Županskim forumom napovedal, da se ga ne bo udeležil. Navedel je, da mu je to svetoval njegov odvetnik. Demokratski župan namreč čaka na odločitev sodnika, ali bodo obtožbe proti njemu ovržene.

Adams je bil konec septembra 2024 obtožen korupcije, a je zvezno pravosodno ministrstvo mesec po njegovem obisku na posesti Mar-a-Lago, posesti ameriškega predsednika Donalda Trumpa, pozvalo tožilce, naj obtožnico zavržejo, saj da županu preprečujejo izvrševanje njegovih funkcij. Med njimi je pomembno predvsem sodelovanje pri deportacijah in naskoku nad nezakonitimi migracijami, ki ga je newyorški župan obljubil zvezni vladi.

Zahteva pravosodnega ministrstva, razumljena kot quid pro quo, je sprožila vrsto odstopov. V protest je odstopilo kar sedem tožilcev, nato pa tudi štirje Adamsovi namestniki.

Prav tako so proti možnosti, da bi Adams ušel roki pravice, potekali protesti.

Guvernerka New Yorka, Demokratka Kathy Hochul je ob številnih pozivih javno razmišljala, ali naj Adamsa razreši. Razrešitev župana sicer ni mogoča v vseh zveznih državah ZDA in je v splošnem zelo redka.

V New Yorku lahko guverner razreši župana, medtem pa možnosti odpoklica – referenduma, na katerem občani politiku pred iztekom mandata izglasujejo »nezaupnico« – ni. 

Hochulova se je vendarle odločila, da tega ne bo storila, in poudarila pomen demokratičnih volitev. Adams se zaenkrat ni uklonil pritiskom in na položaju vztraja.

V Sloveniji so poskusi uzakonjenja odpoklica župana v preteklosti spodleteli.

Kljub temu imajo občani določeno zmožnost, da župana prisilijo v to, da odgovarja za lastna dejanja še pred volitvami: leta 2012 je na primer zaradi mariborskih protestov proti radarjem odstopil tedanji župan Franc Kangler. Nedavno pa je zaradi pritiskov odstopil župan Dornave Matej Zorko. V javnost je namreč prišla ovadba, ki je razkrila, da je Zorko k spolnemu odnosu nagovarjal osebo, za katero je mislil, da ima 14 let.

Na podlagi primera Zorka je Piratska stranka januarja znova dala pobudo za odpoklic župana.

Seznam Jankovićevih afer vse daljši, kljub temu ostaja na položaju

Tudi župan Mestne občine Ljubljana (MOL), Zoran Janković, je bil nemalokrat v centru številnih afer.

Janković je po primeru Tritonis, zadevi farmacevtka, Stožicah, kanalu C0 in Magnificovemu koncertu v Tivoliju znova razburil s podporo srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, proti kateremu že mesece potekajo veliki protesti.

Ali je peticija Piratske stranke o odloku »lex Magnifico« pokazala, da Janković med občani vseeno uživa zaupanje? Pirati menijo, da ta razlaga ni zadostna: »Velik del ljubljanske progresivne opozicije ima pozitiven odnos ali pa so celo del kulturne sfere, ki je z Magnificovimi težavami pri organizaciji koncerta simpatizirala.«

»Kot drugo pa je župan razpisal rok za zbiranje podpisov, ko je bil koncert že izveden, in je celotna zadeva razvodenela. Tretji vzrok je tudi dejstvo, da iniciativa ni imela nekega resno organiziranega projekta. Stranke smo bile vključene bolj kot podpornice, ne pa kot nosilke zadeve,« dodajajo.

Simona Kukovič: Pobuda o odpoklicu župana je ustavno sporna

Strokovnjakinja za lokalno samoupravo in profesorica na FDV dr. Simona Kukovič opozarja, da je pobuda o odpoklicu ustavno sporna, kajti »Ustava RS temelji na reprezentativnem mandatu in prepoveduje imperativni mandat, element katerega je tudi možnost odpoklica izvoljenih političnih predstavnikov.«

Imperativni mandat volivcem omogoča dajanje navodil izvoljenim predstavnikom, hkrati pa tudi njihov odpoklic. Slednje je, razlaga Kukovičeva, v modernih demokracijah preživeta praksa. »Volivci gredo na lokalne volitve vsaka štiri leta in takrat imajo možnost spremembe, torej, da na županski funkcijo izvolijo nekoga drugega, v kolikor trenutni župan ne uživa več njihovega zaupanja ali iz drugih razlogov,« pravi.

Čeprav odpoklic ni mogoč, pa slovenska zakonodaja omogoča razrešitev. O razpustitvi občinskega sveta oziroma razrešitvi župana odloča državni zbor na predlog vlade. 

Zakaj Ruparjeva peticija za razrešitev Jankovića ne more uspeti

Jankovićevo podporo Vučiću je kritiziral celo prijatelj in nekdanji predsednik države Milan Kučan.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Mi Smo Ljubljana (@mi_smo_ljubljana)

Od 31. januarja pa poteka spletna peticija Ne v našem imenu!, ki jo je skupno podpisalo več kot 2.300 ljudi, med njimi tudi znani slovenski intelektualci.

Nedavno pa je spletno peticijo proti ljubljanskemu županu pričela tudi Ljudska iniciativa Glas upokojencev in stranka Glas upokojencev, ki ju vodi nekdanji poslanec in nekdanji župan Tržiča, Pavel Rupar.

V peticiji Glas upokojencev predlaga razrešitev Jankovića s funkcije župana in sicer iz naslednjih razlogov: korupcija, podpora srbskemu predsedniku Vučiću, slabo gospodarjenje z MOL, nezakonita izgradnja kanalizacije C0 preko vodovarstvenega območja in posledično ogrožanje varnosti prebivalcev.

Navajajo tudi kazenske postopke zoper Jankovića. Toda ti razlogi nimajo ustrezne zakonske podlage za razrešitev. Razrešitev ureja Zakon o lokalni samoupravi (ZLS). Pogoje, ki so precej omejeni, določa 37.a člen ZLS. Kazenski postopek ni dovolj za razrešitev, prav tako ne zadostujejo ostali razlogi.

Janković bi bil lahko na razrešen samo, izvzemši ostale razloge, če bi bil pravnomočno obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev.

Ob tem Kukovičeva meni, da bi kakršna koli druga možnost razrešitve župana lahko vodila v zlorabe: »Na koncu pa bi kratko potegnili občani, saj bi se glavni akter ukvarjal z ohranjanjem funkcije, namesto na primer z zagotavljanjem lokalnih javnih storitev ali pa razvojem občine.«

Tudi Pirati podpirajo predvsem institut odpoklica župana na referendumu s strani volivcev. Razrešitev bi po njihovem pomenila prevelik poseg sodne oz. zakonodajne oblasti v izvršno oblast, kar pa ne sledi načelom razmejitve veja oblasti. »O obsojenem županu naj 'presodijo' volitve,« poudarjajo.