Zadnje TV soočenje o 2. tiru: nekaj tehtnejše razprave, a tudi dogodki, ki ne sodijo na televizijo

Včeraj smo lahko na TV Slovenija spremljali sklepno soočenje pred nedeljskim referendumom o 2. tiru, ki je ponudilo burno razpravo s soočenjem vseh uradnih udeležencev kampanje in najnovejšim vladnim izračunom o več kot 9.000 novih delovnih mestih.

Čeprav smo poslušali morda nekoliko tehtnejšo razpravo kot na prejšnjem soočenju, je bilo predvsem z vladne strani še vedno prisotne veliko demagogije.

Soočenje so zaznamovali neprimerni izpadi nekaterih udeležencev, kar dodatno potrjuje, da je zakonodaja, ki ureja predvolilna soočenja na nacionalni TV, nujna prenove.

Več različnih ocen vrednosti projekta je Vili Kovačič na začetku soočenja označil za "igranje s potrpežljivostjo državljanov". Nihanje vrednosti je Jure Leben z Ministrstva za infrastrukturo pripisal tehnični optimizaciji projekta, ki so jo izvedli naknadno. "Časovnico projekta pa bomo lahko razgrnili konec leta," je dodal. "Evropa nam je dala zeleno luč," je spomnil, Kovačič pa mu je vrnil, da je Evropska investicijska banka dala posojilo tudi za TEŠ6.

Metod Dragonja (2TDK) je spomnil, da se projekt izvaja v "pogojih javnofinančne konsolidacije, kar je zahtevalo določene rešitve", Andrej Čuš (Društvo Najprej Slovenija) pa je dejal, da "denar v proračunu je, treba pa se je vprašati, kaj so prioritete".

Bojan Cerkovnik (DRI) je zavrnil očitke, da stroka ni bila vključena v projekt, in zatrdil, da je bila izbrana najboljša trasa, s čimer pa se ni strinjal Damir Josipovič (Krščanskodemokratska stranka), ki je v studio prinesel tudi številne zemljevide.

Aleš Primc (Za otroke) je vladi očital, da namerava pravzaprav vse doreči šele pozneje, kar je "recept za katastrofo", in za primer navedel krepko dražjo gradnjo avtocest. Tomaž Vidic (Dars) je očitke zavrnil in dejal, da so nihanja vrednosti projektov normalna, saj so v gradbeništvu cene odvisne od "dela, energije in materiala".

Gašpar Gašpar Mišič je dejal, da bomo glasovali "ali smo proti razvoju Slovenije ali za razvoj," in dodal: "Ali naj zaradi slabih izkušenj iz preteklosti ustavimo gradnjo vseh infrastrukturnih projektov?"

Kakšno število novih delovnih mest je realno?

Veliko je bilo tudi govora o nedavnem vladnem izračunu o kar 9.450 novih delovnih mestih, ki jih na televiziji in spletu navaja oglaševalska kampanja vlade. Mnogim strokovnjakom in udeležencem soočenja se zdi številka povsem nerealna, zaradi neupoštevanja vseh faktorjev pa jo je za vsaj tretjino previsoko ta teden označil celo sam avtor študije, na katero se vlada sklicuje, prof. Velimir Bole.

Vladni izračun o več kot 9 tisoč delovnih mestih je Leben "obrazložil" takole: "Pogledali smo celotno logistično verigo in prišli do tega zaključka". Andrej Magajna (Krščanski socialisti) je opozoril, da je s takimi številkami zelo tvegano operirati.

Blaž Svetek (Naprej Slovenija) je prepričan, da bo šla Slovenija naprej samo s preskokom na hitro omrežje, Dušan Mes (Slovenske železnice) je spomnil na številne naložbe v obstoječe železniško omrežje, a dejal, da bi hitro omrežje stalo najmanj 10 milijard evrov.

Janko Sever (KS Črni Kal) je povedal, da ljudje, ki živijo ob obstoječi trasi že 50 let, trpijo zaradi hrupa, nevarnosti za zrušenje ter za vodne vire in požare ter opozoril, da je gradnja nove proge nujna.

Boris Popovič (MO Koper) je izjavil, da so sami zakonu sprva nasprotovali, po obljubi vlade o dvotirni povezavi pa so si premislili. Dejal je, da sam te vlade sicer ne podpira, "ne bo pa izkoriščal takega projekta, da bi rušil vlado".

Zavračanje argumentov inženirjev in buren zaključek

Leben je znova poudaril, da bi bilo za traso Jožeta Duhovnika (katerega je na prejšnjem soočenju predstavnik SMC osebno obtožil materialnega interesa v alternativnem projektu), najprej treba pridobiti še vsa mogoča soglasja.

Ljubo Žnidar (SDS) je pojasnil, da so proti takemu načinu vodenja investicije, in Lebnu očital, da so vse vladne teze zgolj hipotetične. Andrej Umek (SLS) pa je ponovil, da smo spregledali pomemben dogodek - da so Avstrijci začeli graditi obvozni koridor čez Koroško.

Igor Zorčič (SMC) je poudaril, da je bila ta različica izbrana v več vladah in da se je porabilo že 50 milijonov davkoplačevalskega denarja. Vlado Čuš (Zeleni Slovenije) je prepričan, da gre za projekt, ki je sprejet na hitro in sovražen do okolja.

Kljub vsemu demagogije in populizma na obeh straneh ni zmanjkalo. Že med oddajo je državni sekretar Leban Aleša Primca, Andreja Šiška in še nekatere druge s strani proti pozval, naj poimensko povedo, ali krade on ali kdo od njegove ekipe. Primc mu je dejal, da laže, Šiško pa, da tudi krade, tako on kot celotna vlada.

Populistično je nastopil tudi Jan Škoberne iz vladne SD, ki je dejal, da "bodo nekateri zaradi političnih interesov pač vedno proti, od Magne do umetnega oplojevanja".

Največje težave pa je z glasnimi medklici in govorjenjem vseskozi povzročal predstavnik Stranke enakopravnih dežel Egidij Kozjek, ki so ga proti koncu oddaje morali celo fizično odstraniti iz studia.



--------------------------------------------------------------------------------------------------