Zadnje slovo od prof. dr. Marije Bevčar Bernik

Danes so se v cerkvi sv. Jakoba v Škofji loki poslovili od zdravnice, znanstvenice, predvsem pa velike Slovenke prof. dr. Marije Bevčar Bernik, ki je le dva dni po svojem 87. rojstnem dnevu umrla v noči iz velikonočne nedelje na velikonočni ponedeljek.

Marija Bevčar se je rodila leta 1929 kot drugi od osmih otrok v kmečki družini v vasi Gorenje Polje nad Anhovim, v delu slovenskega narodnega ozemlja, ki je bilo tedaj pod fašistično Italijo.

Leta 1945, po koncu druge svetovne vojne so med narodnozavednimi Slovenci, zlasti katoličani, povzročile velik preplah likvidacije, ki so jih izvajale komunistične oblasti. Ker se je na spisku znašel tudi Marijin oče, se je družina zatekla v Italijo.

Marija je bila tedaj stara 16 let. V begunskem taborišču v Senegalii v Italiji je nadaljevala šolanje na gimnaziji, ki so jo vzpostavili slovenski begunci, leta 1948 pa je z odliko maturirala na klasičnem liceju v Gorici.

Kot begunki se ji je s pomočjo neke katoliške karitativne fundacije ponudila možnost za tudij medicine v španski Zaragozi. Tam je leta 1952 z odliko doktorirala in postala doktorica medicine, v Madridu pa je opravila še dveletni podiplomski študij na področju splošne medicine in pediatrije.

Po maturi, ki jo je opravila z odliko, ji je bila ponujena priložnost študija medicine v Zaragozi v Španiji, kjer je spoznala mladega slovenskega begunca Jožeta Bernika, poznejšega mednarodno priznanega pravnika, doma iz Škofje Loke. Prav ljubezen jo je po končanem študiju medicine v Španiji pripeljala do odločitve za specializacijo iz interne medicine v ZDA. Prof. dr. Marija Bevčar Bernik je ves čas poklicno delovala v ZDA, večinoma na čikaški Medicinski fakulteti Univerze Northwestern, kjer je postala tudi zaslužna profesorica.

Mariji v zakonu z možem Jožetom žal ni bilo dano imeti svojih otrok. A se je rodovitnost njune ljubezni razlila na vse, ki sta jih podpirala in spremljala z dobro mislijo, besedo spodbude in denarnim darom.

Tako sta denimo zakonca Bernik na svoj način »posvojila« 12 mladih iz Slovenije, italijanske Goriške, avstrijske Koroške in Argentine ter jim omogočila šolanje na uglednih ameriških univezah. Kot donatorja sta podpirala mnoge organizacije, ustanove in posameznike.

Bila sta tudi velika ljubitelja umetnosti in sta družinsko zbirko, ki je krasila njun dom v Chichagu, podarila Zavodu svetega Stanislava in Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. V njej imajo posebno meste dela slikarke Bare Remec in kiparja Franceta Goršeta, ki sta tudi sama – tako kot zakonca Bernik – po drugi svetovni vojni doživljala bolečino izgnanosti in izločenosti iz domovine.

S ponosom in veliko zahvalo lahko povemo, da je bila dr. Marija Bevčar Bernik podpornica in donatorka projekta Domovina. Hvaležni smo ji za to, kot za vse dobro, kar sta z možem v življenju storila za njuno ljubo Slovenijo.

Gospa Marija, hvala.