Za prvi glasovalni spor znotraj koalicije poskrbel zakon o tujcih. Levica glasovala proti vladnemu zakonu

Poslanci so danes obravnavali predloga novel zakonov, ki poenostavljata pridobitev dovoljenj za prebivanje in zaposlovanje tujcev, ter predlog dopolnitev zakona, s katerimi bi omejili učinek dvigov minimalne plače na kreditno sposobnost gospodinjstev.

Izrazito največ polemik se je kresalo ob noveli zakona o tujcih, ki določa znanje slovenskega jezika na ravni A1 za podaljšanje dovoljenja za bivanje v Sloveniji, kar je razburilo predvsem poslance Levice, ki so glasovali proti. Gre za eno prvih večjih razpok pri glasovanju koalicijskih poslancev v DZ, ostali dve stranki sta novelo podprli.

Zakon o tujcih je sprejela še vlada Janeza Janše in določa, da je za podaljšanje dovoljenja za bivanje družinskih članov tujih delavcev nujen opravljen izpit slovenskega jezika na ravni A1, ta člen pa bi v veljavo stopil 27. aprila letos.

Ministrstvo za notranje zadeve, ki je pripravljalo novelo zakona Janševe vlade, je najprej ta pogoj odpravilo, kasneje pa so to spremembo iz predloga umaknili. Golobova vlada je tako za nekatere sporni člen ohranila, dodala je le zamaknitev izvajanja zakona za 18 mesecev, torej namesto 27. aprila letos bi določilo stopilo v veljavo šele 1. novembra 2024.

Predlog novele zakona o tujcih je že v ponedeljek med obravnavo na odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo poskrbel za polemike. Poslanci kljub kritikam nekaterih nevladnih organizacij in koalicijske stranke Levice iz novele namreč niso umaknili prej omenjenega člena. Razširili pa so nabor institucij, ki opravljajo preizkuse znanja slovenskega jezika, in določili 18-mesečno prehodno obdobje uveljavitve novele.

Notranji minister Boštjan Poklukar je danes v predstavitvi novele dejal, da z zakonom predvsem odpravljajo administrativne ovire pri zaposlovanju in integraciji tujcev. V predlogu novele ohranjajo zahtevo po znanju jezika za družinske člane tujcev, vendar tujcem z odlogom dajejo dovolj časa, da bodo potrebno znanje tudi lahko pridobili na brezplačnih tečajih. Poklukar verjame, da so v noveli našli ravnovesje med različnimi interesi.

V tokratnem predlogu se ministrstvo zavezuje tudi k pripravi sodobne migracijske strategije v roku šestih mesecev, ki bo imela poudarek na tem, da bo izvajana v praksi in ne bo zgolj napisan dokument, je dodal notranji minister.

V Levici glasovali proti, ker ne verjamejo, da slovenščina za tujce pomeni boljšo integracijo

V Levici noveli zakona o tujcih izrecno nasprotujejo, saj bo po mnenju poslanke Nataše Sukič po preteku zakonskega roka 18 mesecev sledilo razbijanje družin, ker novela ne vsebuje varovalk pred tem.

»Novela ZTuj-2G ohranja najbolj sporno določbo tako imenovanega Hojsovega zakona, da mora polnoletni pridruženi član gospodinjstva o podaljšanju bivanja opraviti jezikovni izpit na ravni A1. Obdobje za uveljavitev se zgolj podaljšuje za 18 mesecev. Kaj bo sledilo, če takrat kdo tega pogoja ne bo izpolnil? Bomo deportirali člane družine tujih delavcev? Bodo otroci v teh družinah prisiljeni živeti brez obeh staršev?« se je spraševala Sukičeva.

»Tujci imajo že tako in tako nepremostljive težave pri dostopu do stanovanj, pri uveljavljanju delavskih pravic in pri administrativnih postopkih. Na vsakem koraku so podvrženi ksenofobiji in rasizmu in čez 18 mesecev se bo zelo verjetno zgodilo točno to, kar bi se zgodilo po obstoječem Janševem zakonu prihodnji mesec,« je še dejala Sukičeva, ki meni, da znanje slovenščine ne pripomore k boljši integraciji v družbo.

Obe ostali koalicijski stranki bosta predlog novele podprli. Jonas Žnidaršič je v imenu poslanske skupine SD dejal, da država priseljence potrebuje, oni pa povratno potrebujejo državo.

Tudi Tereza Novak iz Svobode je dejala, da mora država ustvariti pogoje za integracijo ekonomskih migrantov. »Zavedamo se, da zakon ne rešuje niti slučajno celotne problematike tujih delavcev in njihovih družinskih članov, zagotovo pa predstavlja korak v smer nastanka neke integracijske politike, ki bo v prihodnje dala pozitivne rezultate. Hitrih rešitev na področju integracije ni, je pa potrebna strpnost in odprtost, da bomo v Sloveniji vsi živeli boljše.«

Znanje jezika je in mora biti pogoj za pridobitev dovoljenja za prebivanje

»Cilj Nove Slovenije je doseči čim boljšo integracijo tujcev v slovensko družbo. Znanje jezika in poznavanje slovenske kulture mora biti pogoj za pridobitev dovoljenja za prebivanje in ob teh temeljih ne smemo in tudi ne bomo odstopali,« je v predstavitvi stališča poslanske skupine NSi dejala Vida Čadonič Špelič. »Slovenija lahko nudi zaposlitvene priložnosti, vendar pod jasnimi pogoji, to je spoštovanje slovenskega pravnega reda, ki mora postati tudi pogoj za podaljšanje dovoljenj za prebivanje tujcev in pogoj za socialne transfere.«

Poslanka @SpelicVida o spremembah zakona o tujcih: Cilj NSi je doseči čimboljšo integracijo tujcev v slovensko družbo. Znanje jezika in poznavanje slovenske kulture mora biti pogoj za pridobitev dovoljenja za prebivanje. Od tega v NSi ne smemo in ne bomo odstopali. pic.twitter.com/wEF9dNHQtK

— NSi (@NovaSlovenija) March 28, 2023

Tudi Branko Grims je v predstavitvi stališča SDS navedel, da se integracija začne z znanjem in uporabo slovenskega jezika. Citiral je mnenje velenjskega župana iz vrst SD, da »zaradi splošne draginje v današnjem času opažamo, da se število prosilcev na področju socialnih transferjev povečuje in zato izražamo utemeljeno skrb za zagotavljanje zadostnih sredstev tako v občinskem proračunu kot v proračunu Republike Slovenije, če se ukine periodično preverjanje izpolnjevanja pogojev zadostnih sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti s strani upravne enote za tujce.«

 

Spomnite se na primer Koroška dečka, nasilno odvzeta babici in dedku. Novelo zakona o tujcih si bučke osmomarčevske preberite, ker spet mešate jabolka in hruške. Gre se za ukinitev obveznega znanja sl. jezika in zaostruje pogoje ZAČASNEGA bivanja. @8Marec https://t.co/K6B3qJsgMQ

— Dr. Janez Rugelj ml. (@DrRugeljJR) March 28, 2023