Za prepoved prodaje avtomobilov na bencin in dizel levi del naših evroposlancev. Romana Tomc vrača udarec

V središču Evropske unije (EU) se je v zadnjih dni zvrstilo nekaj dogodkov, na katerih so bile sprejete pomembne odločitve – od dramatičnega glasovanja v Evropskem parlamentu o prihodnji prepovedi prodaje avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem pa do razburjenja med članicami zveze NATO zaradi razprav o nadaljnji dobavi orožja in vojaške opreme Ukrajini.

Seveda se je znotraj vsega tega znašla tudi Slovenija z novim pranjem domačega perila v Bruslju, tokrat sicer s strani SDS. Vsak od teh dogodkov bo brez dvoma vplival na Slovenijo, čeprav bodo nekateri vplivali pomembnejše kot drugi.

2035: konec prodaje avtov na dizel in bencin

V Strasbourgu je bila v torek  na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta (EP) sprejeta nova zakonodaja, ki je del zakonodajnega paketa EU Pripravljeni na 55. Gre za nov zakonodajni paket, ki ga je EU začela sprejemati na pobudo Evropske komisije že leta 2021 s ciljem 55 % znižanja izpustov ogljikovega dioksida do leta 2030. Sprejeta zakonodaja, ki jo mora potrditi še Svet EU,  bo od leta 2035 naprej prepovedala prodajo novih avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje (t.j. z bencinskimi in dizelskimi motorji) na ozemlju EU. Sicer bo pri tem možnost izjeme za manjše proizvajalce, ki bodo imeli več časa za tranzicijo.

Glasovanju v EP mora še slediti potrditev Sveta oziroma vlad članic EU, a ker je bil predlog nove zakonodaje že predstavljen kot kompromis med Evropsko komisijo in Svetom, je težko pričakovati sprejetje kakšne last minute spremembe nove zakonodaje. Pri glasovanju so se slovenski evroposlanci razdelili po desni in levi, saj so poslanci Evropske ljudske stranke Romana Tomc (SDS), Ljudmila Novak (NSi), Milan Zver (SDS), in Franc Bogovič (SLS) glasovali proti sprejetju nove zakonodaje, medtem ko so po drugi strani evroposlanci iz vrst Prenovimo Evropo in Socialdemokratov, Irena Joveva (GS), Klemen Grošelj (GS), Milan Brglez (SD), in Matjaž Nemec (SD), glasovali za sprejem nove zakonodaje in za prepoved prodaje novih avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem od leta 2035 naprej.

Glavna skrb zaradi te prepovedi je vprašanje izvedbe e-preobrazbe evropske avtomobilske industrije v relativno kratkem časovnem obdobju. Ta industrija sicer že nekaj časa ve, da se čas za zeleno preobrazbo v Evropi izteka, vendar se boji radikalnih sprememb na kratek rok, ker bi lahko imele hude posledice za njeno konkurenčnost. Po drugi strani vodstvo EU pričakuje, da bo ostali svet prej ali slej sledil njeni odločitvi, ki bo zagotovo vplivala na druge avtomobilske trge. Zato je odločitev EP na nek način razumljiva, saj bo konkretno znižala raven izpustov CO2 v članicah EU. Če bo preobrazba v Evropi uspela, bo verjetno zaradi tega evropska industrija bolj konkurenčna na dolgi rok. Kljub temu je treba opozoriti, da EU v naslednjih letih čaka veliko dela, saj strokovnjaki svarijo, da bo treba tehnološke rešitve za množično proizvodnjo avtomobilskih baterij šele najti, zato da se bodo takšne množične spremembe sploh lahko zgodile v praksi.

Če bo preobrazba v Evropi uspela, bo verjetno zaradi tega evropska industrija bolj konkurenčna na dolgi rok.

NATO se pripravlja na dobavo bojnih letal v Ukrajino

Medtem ko je EU razpravljala o avtomobilih, je na drugem delu Bruslja potekal čisto drug pogovor o bojnih letalih. Po obisku ukrajinskega predsednika Volodomirja Zelenskega se je v belgijskem glavnem mestu sestal Svet ministrov članic zveze NATO. Slednji je vodil pogovore o naslednjih korakih pri dobavi orožja za Ukrajino. Debata je bila osredotočena na dobavo bojnih lovskih letal, pri čemer so se ponovno pokazale razlike med posameznimi državami.

V bližnji preteklosti so tako voditelji Poljske kot Nizozemske in Francije omenjali možnost  dobave bojnih lovskih letal Ukrajini, a so se omenjeni načrti zaradi različnih razlogov že sedaj ustavili. Eden od razlogov je ponovna neodločnost nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki je po nedavnem dogovoru o dobavi tankov leopard izključil kakršnokoli možnost o nemški dobavi bojnih lovskih letal v Ukrajino. Ob tem je Poljska sedaj omenila možnost dobave teh letal samo v okviru zveze NATO. Istočasno je Zelenski Francijo in Nemčijo ponovno spomnil, da imata ključno vlogo in da lahko konkretno vplivata na končni razplet vojne. Za sedaj bo Ukrajina morala še malo počakati, a verjetno bo prej ali slej dobila ta letala. Skrb ostaja le, kdaj se bo to zgodilo. V Kijevu upajo, da še pred naslednjo krvavo rusko ofenzivo.

Romana Tomc vrača udarec

Medtem ko se Evropa pripravlja na velikanske spremembe v industriji in se organizira za nadaljevanje pomoči Ukrajini, dežela na sončni strani Alp še vedno počne to, kar najbolje zna: prepirati se sama s sabo. Tokrat je evroposlanka iz vrst SDS Romana Tomc sledila vzorom nekdanje opozicije in sama poslala pismo Evropskemu parlamentu o vladnih napadih na javno radiotelevizijo v Sloveniji.

Odnos vlade tako v Državnem zboru kot pri sprejetju novega zakona o RTVSLO dejansko vzbuja skrbi, a hkrati lahko dvomimo o učinkovitosti početja evroposlanke. Ustavno sodišče do sedaj še ni dalo svojega mnenja o ustavnosti novega zakona, kar morda kaže na prehitro potezo Tomčeve. Kakršenkoli uspeh te taktike verjetno ne bo imel daljšega dometa, saj bi pri takem opozarjanju prišla prav pomoč kakšne pravne organizacije iz civilne družbe, to pa je nekaj, kar slovenska desnica močno potrebuje.