Z operacija Sophia EU v boj proti tihotapcem ljudi v južnem Mediteranu

Uredništvo

7. 10. 2015 ob 13:46
0 komentarjev

Svet

Evropska unija je začela z novo, drugo fazo operacije, sedaj imenovane Sophia, v kateri bo poskušala ustaviti ladje, v katerih tihotapijo in prevažajo migrante čez južni Mediteran. Operacija je dobila ime po deklici, ki se je na nemški frigati letos avgusta rodila rešeni materi iz Somalije.

V načrtu je, da bo operacija trajala eno leto, do julija 2016, zanjo pa je namenjenih 11,82 milijonov evrov.

Prvo fazo operacije, imenovano EUNavfor Med, so začeli že junija. V njej so uporabljali predvsem opremo za nadzor ladijskega prometa ter z njim spremljali vzorce ter poti tihotapcev. Ti plovejo predvsem iz Libije proti Italiji in Malti. Prva pot je za migrante tudi najbolj nevarna, saj je zahtevala največ smrtnih žrtev zaradi potopa prenapolnjenih ladij.

Ukrepanje proti sumljivim plovilom

Do sedaj se je EU večinoma osredotočala na nadzor in reševanje takih plovil, sedaj pa bo storila še korak naprej. Njene ladje, vključene v operacijo, bodo smele ustaviti in preiskati ter preusmeriti plovila, katere sumijo, da so vpletena v trgovino z ljudmi.

Namen operacije je pomagati pri zrušitvi in prekinitvi "poslovnega modela" tihotapcev in preprodajalcev ljudi v južnem delu Mediterana, in sicer tako, da bodo plovila tihotapcev in tistih, ki jih sumijo tega početja, najprej identificirali, jih zadržali in nato odstranili iz nadaljnje uporabe. Operacija se tako osredotoča predvsem na tihotapce, ne na migrante, kar pa ne pomeni, da reševanje njihovih življenj ni pomemben cilj operacije.

Na pomoč tudi Triglav

V prvem delu operacije je sodelovalo 21 držav. Za drugi del so s svojimi fregatami vključene Belgija, Francija, Španija in Združeno Kraljestvo. Kot vodilna država je Italija vključena z letalonosilko Cavour, s podmornico in z drugimi pomorskimi sredstvi. Za zračno pomorsko patruljo so poskrbele Španija, Luksemburg in Francija, s svojimi plovili pa sodelujejo tudi Belgija, Finska, Madžarska, Litva, Nizozemska, Švedska in Slovenija z ladjo Triglav.

Slovenija je bila z vojaško ladjo Triglav udeležena tudi pri prvem delu operacije, na pomoč pri drugemu delu pa odpluje v petek. Poleg tega bo Slovenija po potrebi sodelovala še z dvanajstimi pripadniki v okviru operativnega poveljstva in z mobilno vojaško bolnišnico ROLE 2.

James Reynolds je za BBC podal svojo analizo stanja, v kateri navaja:

"Omejitve misije EU so očitne. Njena plovila bodo morala ostati v mednarodnih vodah, kar pomeni, da se bodo morali držati 12 navtičnih milj stran od obale Libije.

Ni še popolnoma jasno, ali bo šest vojnih ladij skupaj s pomožnimi helikopterji in droni napravilo kakršnokoli praktično spremembo na poti tihotapcev z ljudmi in migrantov. Nekatere dni namreč Libijsko obalo zapusti tudi do 20 ladij z migranti.

EU upa, da bo lahko sčasoma prešla na tretjo, bolj agresivno fazo operacije, in sicer z delovanjem znotraj teritorialnih voda Libije, vendar bo to mogoče le z dovoljenjem ali Varnostnega sveta Združenih narodov ali z dovoljenjem Libije same."

V intervjuju, ki ga je Guardian opravil s tihotapci, so ti povedali, da je sicer eden od njihovih modelov delovanja, da ponovno uporabijo čolne, ki so jih rešeni migranti pustili za seboj na morju, vendar uničenje teh večinoma lesenih čolnov, ne bo pretirano oviralo njihovega delovanja. Namesto ponovne uporabe teh bodo tako večkrat morali uporabiti gumijaste čolne, ki jih je lažje dobiti, so pa za same potnike tudi bolj nevarni, saj pogosteje potonejo. Prav tako se ne bojijo poostrenih ukrepov na morju, saj do sedaj večino groženj in dejanj ni imelo prevelikega učinka na njihovo delo.