Vzemimo Marijo za binkoštno botro

Vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi z ženami in z Jezusovo materjo Marijo … (Apd 1,14)

Današnja nedelja je nekakšen uvod v praznik binkošti, ki nas čaka naslednji teden. Smo sredi binkoštne devetdnevnice, lahko bi rekli, da smo sredi duhovnih vaj, ki nas pripravljajo na sprejem Svetega Duha, kot na duhovne vaje pred birmo običajno gredo bodoči birmanci. In Božja beseda nam v zgornjem stavku postavlja ogledalo, v katero se lahko pogledamo, da preverimo, v kakšnem stanju bomo pričakali letošnje binkošti.

Vsaj tri elemente, tri spodbude za pripravo na binkošti lahko potegnemo iz tega stavka: Zbor učencev, enodušno molitev ter Marijin zgled.

Zbor učencev: očitno je, da so se učenci radi zbirali na tem istem kraju, kjer so nekaj tednov prej z Jezusom obhajali judovsko pasho in zadnjo večerjo. Ob tem bi veljalo razmisliti, če vendarle ni skrajni čas, da se kristjani začnemo po treh mesecih zopet redno in normalno zbirati pri molitvi in bogoslužju tam, kjer redno obhajamo spomin zadnje večerje, sveto mašo.

Očitno je namreč, da se v naši državi zaganja vse javno življenje, le cerkve se polnijo bolj počasi. Pred nekaj dnevi mi je neka oseba na to opazko odgovorila, da je v trgovino treba iti, v Cerkev pa ni treba tako nujno. Takšno razmišljanje, precej prisotno med kristjani, zasluži temeljit premislek. Današnje berilo nas namreč spominja, da naša vera živi iz skupne molitve. Brez skupnosti smo kristjani le še karikatura samih sebe.

Enodušna molitev: Apostoli, Jezusova Mati in drugi tam zbrani verniki so molili kakor z eno dušo, oziroma, po grškem izvirniku, kakor z enim srcem. Molitev za spravo, za odpuščanje, za enodušnost v našem narodu in v naši Cerkvi je torej bistvena naloga kristjanov v tem času priprav na binkošti! Posebej še ta čas, ko se prepadi med različnimi mnenji in skupinami v naši državi močno poglabljajo.

Marijin zgled: lahko si predstavljamo, da je bila Marija neke vrste botra pri binkoštih, ki so prva birma, prvi izrecni prihod Svetega Duha nad skupnost učencev. Birmanski boter je tisti, ki naj bi pomagal svojemu birmancu in ga uvajal v krščansko življenje. Tako lahko marsikdo pri sebi ugotovi, da njen ali njegov boter pravzaprav ni vreden tega imena.

Zato pa si vsi lahko kot botro vzamemo za zgled Jezusovo mamo, ki povzema to razmišljanje: ona zaokrožuje zbor enajstih apostolov in je del enosrčne molitve učencev. In ona je tista, ki najbolje ve, kako je, če je človek poln Svetega Duha. Ona je to namreč prva doživela. V tem tednu, v teh duhovnih vajah pred binkoštmi, imamo torej kristjani še kar nekaj dela. Da uredimo sami sebe in molimo tudi za druge.