Vsi smo za mir, pitno vodo in proti revščini: kako je v Sloveniji uokvirjena politična debata
V političnem kontekstu je v Sloveniji to dokaj problematično, saj levi politični spekter pri nas skoraj popolnoma obvladuje narativo oziroma pripoved o splošnem stanju v državi ter perečih družbenih problemih. S pomočjo medijev jo v večini primerov uokvirijo tako, da jim ustreza.
Učinke uokvirjanja lahko dokaj enostavno opazimo v novinarstvu: "okvir", ki obdaja zadevo, lahko spremeni bralčevo dojemanje, ne da bi bilo treba spremeniti dejanska dejstva, saj se iste informacije uporabljajo kot osnova. To se naredi tako, da se izbere določene besede in slike za pokrivanje zgodbe (npr. z uporabo besede fetus v primerjavi z besedo dojenček). Učinek v tem primeru je očiten: ali gre za predmet ali živo bitje; ju obravnavamo in dojemamo enako; imamo do predmeta oziroma bitja enak odnos?
Malce bolj strokovno, uokvirjanje »pomeni izbiro določenih aspektov zaznane realnosti, ki jih v komunikaciji naredimo bolj izstopajoče, tako da promovirajo določeno definicijo problema, vzročno razlago, moralno vrednotenje ter/ali priporočeno obravnavo opisanega elementa«. Medijski okvirji so struktura informacij. Dajejo pomen, poudarjajo pomembna področja in organizirajo pripoved vsake zgodbe. Medijski okvirji bralcu sporočajo, kaj je pomembno in kaj ni.
Uokvirjanje z namenom popačenja realnosti
Začnimo s sloganom stranke Levica: “Blaginja za vse, ne le za peščico!” Kaj nam to sporoča? Da v Sloveniji večina prebivalstva ne uživa blaginje, da je to privilegij maloštevilne elite. Kljub dejstvu, da je glede na Ginijev koeficient Slovenija svetovno gledano ena izmed držav z najmanjšo neenakostjo.
Podobno, a malce bolj subjektivno stanje prikaže raziskava Slovensko javno mnenje 2022/1. Na vprašanje “Kako ocenjujete materialne razmere, v katerih živite vi in vaša družina?” je s podpovprečno oceno odgovorilo manj kot deset odstotkov anketirancev. Približno deset odstotkov jih je odgovorilo nevtralno, vsi ostali pa so svoje materialne razmere ocenili nadpovprečno.
Podobno je z ocenami pragu tveganja revščine. Te ocene temeljijo na dohodkih. Ne upoštevajo obstoječega premoženja oziroma drugih okoliščin (življenje več generacij pod eno streho, podpora družine ...). Zelo enostavno je trditi, da ogromno ljudi živi v nedopustnih razmerah, a v veliko primerih to enostavno ne drži, če upoštevamo celoten kontekst (morda malce anekdote: prepričan sem, da po uradnih kazalnikih sam živim v revščini, a to enostavno ni res).
Seveda ni tu namen trditi, da revščina ne obstaja, da nekateri lažejo oziroma da nam za druge ni treba skrbeti. Treba pa je biti pazljiv pri prejemanju takšnih informacij.
Uokvirjanje kot politična taktika
V Sloveniji so politične teme ponavadi uokvirjene tako, da ustrezajo levemu političnemu polu. Kar je zlasti pomembno za slovensko desno sredino, je ne sodelovati v tako uokvirjenih debatah. Ne pristajati na določene okvirje, ampak jih izpodbijati ter skušati ustvariti svoje. Zelo enostaven primer: če je določena stranka oziroma politična opcija proti revščini, proti korupciji, to avtomatično določa, da so njihovi nasprotniki za te stvari. V tako uokvirjeni pripovedi je desnica pogosto zlikovec, ki ne samo omogoča, ampak aktivno promovira revščino in korupcijo. V takšnem okviru se desnico avtomatsko postavi v obrambni položaj, kjer morajo svoja stališča upravičevati in razlagati bolj, kot je to potrebno levici.
To je bilo zelo očitno pri lanskem referendumu o "pitni vodi" (v resnici je bil referendum o Zakonu o vodah in ni imel zveze s pitno vodo). Kdo pri zdravi pameti je proti pitni vodi? Kampanja je bila v tem pogledu odlično zastavljena, saj so bili nasprotniki zakona očitno normalni ljudje z zdravim razumom in čutom za sočloveka, podpornikom pa očitno pitna voda ni bila vrednota. A to je samo prikrilo dejansko dogajanje: da je bil referendum glasovanje o vladi, in ne to, za kar se je pretvarjal, da je.
Podobne stvari lahko opazimo z nastajanjem novih obrazov pred vsakimi parlamentarnimi volitvami; prišlo je nekaj novega, svežega in neomadeževanega. Kar pa je prikrito, je, da gre za samo novo embalažo že dokaj starega izdelka.
Uokvirjanje kot manipulacija
Zadnji izpostavljeni primer bo nedavno javno pismo “levih intelektualcev”, ki je pozivalo k miru v Ukrajini. Pismo je skušalo drugače uokviriti konflikt v Ukrajini. Celotno dogajanje je skušalo predstaviti v drugačnem kontekstu, kjer sta vlogi agresorja in žrtve izenačeni in zrelativizirani. Na tem primeru lahko enostavno vidimo, kako celoten proces določanja okvirjev poteka.
Določene teme so izpostavljene – nevarnost eskalacije, posledice konflikta, sodelovanje vojaških velesil. Druge teme so ignorirane oziroma minimalizirane – vloga Rusije v konfliktu, državna suverenost, nedotakljivost mej.
Seveda ni nič narobe, če skušamo razumeti obe strani, če priznamo, da tudi Nato v celotni situaciji ni le nedolžen opazovalec. A pri tem pismu ne gre za to; gre za prikazovanje konflikta, v katerem ni agresorja; kjer je obramba izenačena z napadom; kjer so EU, ZDA, Nato in Rusija predstavljeni kot popolnoma enakovredni in enako odgovorni ter enako zmožni ustaviti ta konflikt.
Skratka, pismo ustvarja zgodbo, kjer sta Rusija in Ukrajina le udeleženki v škodljivem konfliktu. Ustavitev konflikta pa je v interesu vseh, mar ne?
21 komentarjev
MEFISTO
Vsestranski rasputin se rad spušča tudi v razprave o lepi slobenščini, pa ga zato sprašujem, kaj meni o besedi "uokviriti" ki je bila najbolj pogosto uporabljena beseda v gornji kolumni?
rasputin
Mefisto, drugič sam poglej v SSKJ, ki pravi takole: uokvíriti -im dov. (ī ȋ) 1. dati, vstaviti v okvir: uokviriti sliko / uokviriti oglas v časopisu 2. knjiž. obdati, obkrožiti: uokviriti vrt z živo mejo / na starost so ji gube uokvirile oči 3. knjiž. omejiti, določiti: uokviriti dramsko dogajanje / uokviriti pogoje uokvírjen -a -o: uokvirjeni članki v časopisu; z zlatim okvirjem uokvirjeno ogledalo
MEFISTO
Hvala, za nekaj trenutkov sem te pa le uspel odtegnil užitkom v pravični vojni ruskega ljudstva zoper ukrajinske podljudi.
Rokc5
Politično debato se uokvirja preko vpliva na javno mnenje, kulturo, šolstvo. Tu je pomladni pol naredil katastrofalno napako, ker je naivno mislil, da bo preprosto preko 'fer' politične tekme na volitvah uravnotežili situacijo v Sloveniji. Scenarij se seveda ni uresničil!
Cilj desno-konservativnih sil v Sloveniji mora biti jasen, da se preko političnega in po mojem mnenju predvsem primarno preko pravnega (evropskega-pravnega) pritiska 1) uravnoteži šolstvo oz. reformira sistem in zahteve šolanja 2) uredi družinsko politiko s popolnoma drugačnim obravnavanjem družin ter zakoncev 3) zahteva iste vatle pri obravnavi vseh akterjev civilne družbe.
Predpogoj za vse troje je pa četrto področje t.j., da se 4) reformira davčni sistem, kjer bo ljudem ostalo več njihovega denarja s katerim bodo lahko podprli iniciative, projekte, ideje, ki so jim svetovnonazorsko blizu. Recimo prva takšna problematika, o kateri se je govorilo kakšno leto nazaj je reforma namenitev dela dohodnine za donacije, za katerega vemo, kako v Sloveniji funkcionira.
Tako kot sedaj stojijo stvari namreč konservativno-desna polovica ljudi preko davkov financira leve javne politike, ki jih nastavlja levo politično vodstvo, ki na ta način onemoča kakršen koli vpliv desno-konservativnega dela naroda, da bi imel vpliv na to, kako bo njihov denar porabljen. Desničarji so pri nas kot drugorazredni državljani praktično dobri samo za plačevanje davkov!
V bistvu bi tudi v Sloveniji potrebovali geslo iz časa ameriške revolucije v 18. stoletju: "No taxation without representation!"
Kraševka
Dobro povedano. Desna politika bi morala težiti k povezovanju in ne tekmovanju na Desni. Kdor dobi največ glasov Desnega pola, mu je potrebno čestitati ni ne reči: "S teboj pa ne grem v vlado". Take parole so "smrt" za Desnico.
Friderik
Avtor dobro opiše enega od mehanizmov manipulacije. A zagreši drugo manipulacijo tako, da drugim očita manipulacijo. V Pismu so pisali ZA mir, ne proti neki državi ali neki žrtvi. Če se namreč postaviš na neko stran v sporu, ne moreš biti več mediator ali predlagati mir, ker se ta predlog za mir v tem trenutku spremeni v predlog za poraz ali zmago. Isto sem včeraj slišal novinarja po radiu, češ, da ima kitajski mirovni predlog to napako, da ne obsodi agresorja. Če bi ga obsodil, bi se seveda postavil na stran žrtve in s tem bi bil za zmago žrtve nad agresorjem in ne za mir. Tisti, ki je za mir mora biti nevtralen. To naučijo vsakega mediatorja, ki posreduje v neštetih sporih na sodišču med posamezniki.
Domovina je pač zavzela svoje stališče v tej vojni. Prav. Zakaj ne. A se mora pri tem zavedati, da je s tem prisiljena manipulirati, to je, izpuščati neka dejstva ( historiat spora na primer je dejstvo) v korist svojega narativa. Je pa Domovina pri tem poštena, saj dovoljuje v komentarjih drugačno mnenje od svojega. In tako jezi tiste, ki menijo, da se resnico prav spozna tako, da biješ samo eno plat zvona.
MEFISTO
Kak historiat je potreben, da opravičiš najmanj 300.000 padlih in težko ranjenih vojakov na obeh straneh, množične smrtne žrtve med civilnim prebivalstvom, gromozansko materialno in nematerialno škodo, totalno opustošenje dežele, pregon z domov milijone prebivalcev in izvršiš še druga grozodejstva. Je ta cena vredna užitka rusofilov in putinistov, da lahko gledajo kako lepa mesta lepo gorijo?
rasputin
Mefisto, podtikaš. Nihče pri pameti ne podpira vojne. Gre za nekaj povsem drugega: kdo je odgovoren za to vojno in zakaj je do nje sploh prišlo. Osnovna odgovornost je na strani Washingtona, ki je zahteval, da se Ukrajina pridruži Natu in je izvedel državni udar v Ukrajini, nastavil svoj marionetni režim, ki je sprožil genocidno državljansko vojno zoper rusko manjšino, ki je nato prerasla v vojno med državama, ker je Rusija prišla na pomoč svoji manjšini, obsojeni na iztrebljenje. Si se zgražal, ko je Clinton napadel Srbijo, ki je izvajala genocidno politiko nad Kosovarji? In zakaj ne? In zakaj se zdaj zgražaš na Kremljem, ki je povlekel enako potezo kot Clinton? Si se zgražal ob vojnah, ki so jih sprožili Bush, Obama-Biden? In zakaj ne? A v teh vojnah niso umirali milijoni ljudi, kar ti gre menda tako do živega? Ali pretakaš le krokodilje solze?
MEFISTO
Seveda ne podpiraš vojne v Ukrajini, saj za kaj takega nimaš resursov, pa tudi tvoj glas Kučanu in njegovim navkljub ne seže do zloćinskega Putina. Zagovarjaš pa rusko barbarsko teroristično agresijo v Ukrajini in jo opravičuješ, kar se poštenemu človeku ne spodobi. In ne ganejo te prizori, ki jih vidiš celo na vseh slovenskih rdečih televizijah. Sram te naj bo!
Peter Klepec
V drugi vojni so zavezniki prepoznali, da je edini pogoj za mirovna pogajanja brezpogojna kapitulacija.
Peter Klepec
V drugi vojni je umrlo 25 milijonov Rusov. Ko je je bilo konec, je komaj kdo se hotel govoriti o tem, da je Rusija vojno zacela, torej bila kriva. Ne glede na to, da so bili se drugi krivci. Mogoce se brez tistega pakta vojna sploh ne bi zacela?
APMMB2
Sloveniji vlada mafija. Slovenija je mafiska država.
Splošno mnenje ustvarjajo mediji. da večina prebivalcev, volivcev, ne ve, kdo je mafija, kdo jim krade denar, kdo jih siromaši, kdo zavira blaginjo, so krivi mediji. Večinski medij iso tisti, ki jih podpira država, torej so država. Zato je upravičena trditev, da državo vodi mafija.
Prav neverjetno je namreč, da volivci podpirajo prav tiste,ki državo kradejo, ki ji jemljejo zagon,ki sirimašijo povprečne državljane. Bogatejši si pač lahko privoščijo, da jim mafija jemleje 10%, revni pa zato tonejo v bedo.
To je žalostna slika Slovenije.
Mediji normalno ne morejo preživeti, zato so vsi privezani na državne jasli. Vsi so odvisni od države in potem je razumljivo, zakaj podpirajo mafijo, zakaj so del mafije.
Mali novinarčki, prekatrci, so dolžni za preživetje početi vse, kar zatheva od njih mafijska država. Ti niso mafijci, so pa njihovi služabniki, ki se brijo za skorjico kruha.
Dokler v Sloveniji ne bo zavejal veter, ki bo odpihnil "mecene" medijske srenije, ne bo demokracije, ne bo resnice in tudi, ne bo svobde.
Stajerska2021
APMMB2, odličen komentar. Ni kaj dodati!
MEFISTO
Tudi rasputin si zasluži pohvalo, ker se od vseh najbolj trudi in največ napiše.
Kraševka
Pokazali ste, na žalostno resnico, da nam vlada MAFIJA. Državna podjetja, pa dajejo denar "na črno" tudi določenemu (NECENZURIRANO) mediju in drugim organizacijam, da na voltvah zmaguje Levi pol, ta, ki nima poštenega namena. Kdo nas borešil tega "političnega VIRUSA", ki je naredil zmedo v glavah državljanov in povzroča Sloveniji nepopravljive posledice?
rasputin
Sloveniji vlada mafija. Slovenija je mafiska država. *** Res je. Kako je pa drugod? Demokracija je povsod pesek v oči javnosti. Izza zamenljivih politikov na vidni sceni, levih in desnih, je nezamenljiva zakulisna elita, globoka država ali mafija ali karkoli že, ki ima politike na svojih vrvicah in ne samo politike, temveč tudi medije. Ta zakulisna elita je dejanski suveren, ne demos oziroma ljudstvo.
rasputin
Nekaj gnilega je na Zahodu… Razprava o tem pa je tako boleča, da se je nihče niti ne loti. Večina se zateka v klišejska prepričanja, da je Zahod dober, vsi drugi pa zli. Če je Zahod tako dober: – zakaj je Amerika z zavezniki v neprestanih vojnah vsepovsod po svetu? – zakaj je demokracija navadna farsa? – zakaj povsod vladajo zakulisne elite? – zakaj Zahod izvaja množično cenzuro? – zakaj so glavni mediji instrumentalizirani v interesu zakulisnih elit? – zakaj se pojavljajo izrojene “ideologije”, kot je teorija spola, ki nima nobenega znanstvenega temelja? – zakaj je delovanje zahodnih držav podrejeno interesom multinacionalk, energetskih vojnoindustrijskih, farmacevtskih, finančnih…? – zakaj se ljudje počutijo vedno bolj ogroženi, eksistenčno, vrednostno, moralno? … Zakaj??
Peter Klepec
Pac! Izgleda, da se Slovenci mnogo bolje znajdejo, ce nimajo svoje drzave. V svoji drzavi se zgodi, da jim uprava uide.
rasputin
Člankar razloži mehanizem medijske manipulacije, vendar istočasno meni, da to velja samo za "druge". Zlasti ob omembi vojne v Ukrajini je očitno, da uporablja enako metodo manipulacije, kot jo sicer prikazuje v članku. To, da na manipulacijo pokažeš, ne pomeni, da tudi sam ne manipuliraš.
Zakaj avtor ne predstavi vseh vidikov in dejstev vojne v Ukrajini, če se zaveda medijske manipulacije? Zakaj si to upajo neodvisni intelektualci kot so profesorji Noam Chomsky, John Maersheimer, Jeffrey Sachs? Zato, ker ti intelektualci ne manipulirajo in ne skušajo pretentati nikogar, temveč jim gre za resnico in dejstva o tej vojni, ne za opravičevanje kogarkoli.
Ukrajina je naredila usodno zgodovinsko napako, ko je po osamosvojitvi začela izvajati politiko derusizacije države, s katero je hotela zbrisati vso rusko dediščino: ruski jezik, rusko kulturo, rusko manjšino...
Paradoks je v tem, da je nacionalistični Kijevski režim sprožil kulturno vojno proti samim Ukrajincem, ki so pač nastali iz ruskega naroda, iz ruske jezikovne in kulturne tradicije in so ruščino večinsko uporabljali, ne zaradi prisile nekdanje Sovjetske zveze in še prej carske Rusije, temveč zato, ker je to bil njihov materni jezik. To je nekaj podobnega, kot če bi se začela Švica boriti proti recimo nemško govorečim prebivalcem in bi prepovedala uporabo nemščine in bi brisala njihovo nemško kulturo. To bi bil nacionalni samomor.
Iracionalno sovraštvo do vsega ruskega in do ruske manjšine se je po proameriškem državnem udaru v Kijevu leta 2014 sprevrglo iz kulturne vojne v državljansko vojno. To je pripeljalo do upora na Krimu in v Donbasu in do pripojitve Krima Rusiji ter razglasitve republik Lugansk in Donetsk, ki jih sprva ni priznala niti Rusija.
Toda Kijev niti po podpisanih sporazumih iz Kijeva, po katerih bi Donbas istal v okviru Ukrajine, ni naredil nič, da bi zaščitil rusko manjšino, temveč je Donbas obstreljeval s topovi, pri čemer je umrlo po podatkih OZN doleta 2019 najmanj 13 tisoč ljudi, večinoma ruskih civilistov. Po osmih letih državljanske vojne je ta esklairala v vojno med Rusijo in Ukrajino.
Ruski poseg v Ukrajini je predvsem uperjen v pomoč ruski manjšini, nad katero kijevski režim izvaja genocid. Če je bila upravičena vojaška pomoč Zahoda/Amerike Kosovarjem, nad katerimi je Srbija izvajala politiko genocida, je upravičena tudi ruska pomoč svoji manjšini v Ukrajini, nad katero Kijev izvaja genocid.
Do sedanje vojne je pripeljala vrsta napačnih odločitev tako Kijeva kot Zahoda in zlasti Amerike. Rezultat teh je, da je Ukrajina je po zaslugi Amerike/Zahoda in kooperativnega marionetnega proameriškega režima v Kijevu postala failed state - falirana država. Ko je pasta iztisnjena iz tube, je ni več mogoče spraviti nazaj. Tisti, ki so povzročili sedanje stanje, se bodo morali sprijazniti s posledicami, tudi če so še tako neugodne.
Andrej Muren
Po logiki, da je ukrajinski narod nastal iz Rusov, bi lahko rekli, da je tudi slovenski narod nastal iz Avstrijcev - seveda z degeneracijo. Tako so trdili tudi Nemci, za Hrvate pa še danes nismo drugega kot alpski Hrvati. Avstrijci nam priznavajo vsaj status Čušev, medtem ko Italijani še danes trdijo, da niso oni krivi, če smo se pred 1.500 leti znašli na njihovi strani Alp. In proti vsem naj bi mi izvajali genocid, torej bi bila takojšnja italijanska in avstrijska vojaška intervencija (posebna vojaška operacija po Putinovo) proti Sloveniji upravičena. Kam bi nas privedlo takšno razmišljanje?
AlojzZ
"Jezik kot orožje"
Ja, jezik je orožje. Zanimivo je, da se tega bolj zaveda stran, ki je prestopila k satanu.
Kar se tiče nevtralnih medijev, jih ni. Med stranema Dobro in zlo ni ničesar. Si na eni ali pa na drugi strani.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.