Vse hujše nasilje nad migranti na grških otokih. Kaj se da storiti?
POSLUŠAJ ČLANEK
Zaprtje balkanske poti in sporazum EU-Turčija sta Grčijo, kljub finančni in kadrovski pomoči EU, ujela nepripravljeno.
Na njenem ozemlju je sedaj obtičalo na desettisoče migrantov, ki ne smejo naprej in nočejo nazaj. Posledično nezadovoljstvo, vandalizem in nasilje pa sprožajo reakcije pri vse bolj agresivnih grških nacionalistih in domačinih, katerim zaradi migrantov propada osnovna dejavnost - turizem.
Zlata zora in lokalni prebivalci izvajajo vse več napadov na migrante in postavlja se vprašanje, kako bi morale grške oblasti ukrepati, da bi se razmere umirile, za Newsweek piše Eva Cosse iz organizacije Humans Right Watch.
Situacija je napeta predvsem na Egejskih otokih, kjer delujejo migrantski sprejemni centri, imenovani "hotspot". Rasističnih napadov je tam največ in so v velikem porastu. V zadnjem velikem incidentu so osumljenci, domnevno povezani z Zlato Zoro, napadli in ustrahovali migrante v kampu Souda na otoku Chiosu. Povzročili so poškodbe in paniko. A tovrstnih nasilnih dejanj je vse več tudi drugje.
Konec avgusta a je prej neznana neo-nacistična skupina Osamljeni volkovi radikalizma prevzela odgovornost za eksplozijo, ki je uničila skvot v Atenah. Več kot 100 prosilcev za azil in migrantov z družinami in otroki, ki so živeli v skvotu, na srečo ni bilo poškodovanih.
Migranti, ki so v Grčijo prišli po 20. marcu, ne morejo več nikamor. Tako je v državi obtičalo 58.000 migrantov od tega kar 16.200 na grških otokih. Slednje pa med lokalnim prebivalstvom povzročajo skrbi in nezadovoljstvo, kar se izraža v vse večji sovražnosti do migrantov.
Podobno se je pred petimi leti dogajalo tudi v Atenah, ko je primanjkovalo nastanitvenih centrov in so migranti bivali na cestah, trgih in ulicah. Takratna netolerantna politična retorika, neprijazne vladne politike in nesposobnost odločnega odgovora na rasistično nasilje so odprle politični prostor za vzpon Zlate zore.
Grčija se je že soočila z nasiljem nad migranti
Med leti 2010 in 2013 je bilo stanje v glavnem grškem mestu alarmantno, saj so se vrstili številni napadi na prosilce za azil in migrante. Bande grških neonacistov so po ulicah preganjale migrante, ženske, otroke ... Veliko tega nasilja nikoli ni bilo kaznovanega.
Grki so v zadnjih štirih letih sprejeli pomembne ukrepe za zmanjšanje tovrstnih sovražnih kriminalnih dejanj, vključno s posebnimi policijskimi enotami in specializiranimi tožilci za njihov pregon. Prijave tovrstnih kaznivih dejanj so spodbudili s podelitvijo humanitarnih viz žrtvam, protirasistični zakon je leta 2014 vpeljal višje kazni. Zaradi obsodb pri sodelovanju v več kot 12 rasističnih napadih se je pred sodišči znašlo 69 članov Zlate Zore.
Kaj storiti, da se ne ponovi?
Vsi ukrepi pričajo o tem, da Grčija jasno zavrača ksenofobijo, poleg tega je bila večina prebivalstva kljub velikemu številu prišlekov, predvsem na otokih, do njih odprta in velikodušna.
A po opažanju Eve Cosse se zdaj pojavljajo zaskrbljujoči znaki, da se to spreminja. Grška vlada bi po njenem mnenju zato morala poslati jasno sporočilo, da nasilja nad migranti ne bo tolerirala in da bo policija vse, ki bodo vpleteni v takšne napade, tudi pripeljala pred roko pravice. Prepričana je, da bi oblasti morale na otoških sprejemnih centrih in begunskih kampih izpeljati posebno javno kampanjo, ki bi opogumljala prijavo sovražnih kriminalnih dejanj policiji.
Cossejeva pravi, da bi morala tudi vsaka policijska postaja v kraju, kjer je veliko migrantov, imeti specializiranega policista za kriminalna dejanja sovražnosti ter rasnega nasilja. Policija bi morala skrbeti tudi za boljše izobraževanje vseh policistov na tem področju.
Evropska unija pa bi Grčiji morala pomagati pri varovanju migrantov, je še prepričana Eva Cosse. In sicer tako, da bi zagotovila varnost ter zaščito migrantov in prosilcev za azil znotraj "hotspotov" in obenem izboljšala razmere v sprejemnih centrih. Hkrati bi morala podpreti ukrepe za preselitev prebežnikov iz otokov v humane nastanitvene centre na celini ter pospešila njihovo relokacijo v druge države EU.
Zadnje objave
Nomen est omen (Ime je znamenje, pomen)
14. 9. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Slabo vreme odneslo prireditev Kravji bal v nedeljo v Ukancu pri Bohinjskem jezeru
13. 9. 2024 ob 19:08
Romska družina Strojan – spodletel družbeni eksperiment
13. 9. 2024 ob 17:10
Zakaj ne moremo primerjati projektov TEŠ6 in JEK2?
13. 9. 2024 ob 12:30
»Tomaž Vesel je bil k odstopu prisiljen«
13. 9. 2024 ob 6:00
Se Makarovičeva boji, da bo izgubila tožbo proti Možini?
12. 9. 2024 ob 19:08
Ekskluzivno za naročnike
Preberite: nova - 165. številka Domovine
11. 9. 2024 ob 6:10
Domovina 165: Vlada romsko problematiko zgolj opazuje
11. 9. 2024 ob 6:00
Marš proti ruski vojski (11. del)
9. 9. 2024 ob 18:45
Prihajajoči dogodki
SEP
14
SEP
14
SEP
15
Odmev poletja, koncert Vokalne skupine Karina z gosti
18:00 - 20:00
SEP
15
Koncert iz sklopa "Večeri v atriju": PRIFARSKI MUZIKANTI
19:00 - 21:00
SEP
18
Delavnica izdelovanja terarijev
18:00 - 19:30
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Vroča polemika po Magnificovem koncertu
5. 9. 2024 ob 16:20
V katerih letih se najbolj postaramo?
30. 8. 2024 ob 21:15
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.