Vse hujše nasilje nad migranti na grških otokih. Kaj se da storiti?
Zaprtje balkanske poti in sporazum EU-Turčija sta Grčijo, kljub finančni in kadrovski pomoči EU, ujela nepripravljeno.
Na njenem ozemlju je sedaj obtičalo na desettisoče migrantov, ki ne smejo naprej in nočejo nazaj. Posledično nezadovoljstvo, vandalizem in nasilje pa sprožajo reakcije pri vse bolj agresivnih grških nacionalistih in domačinih, katerim zaradi migrantov propada osnovna dejavnost - turizem.
Zlata zora in lokalni prebivalci izvajajo vse več napadov na migrante in postavlja se vprašanje, kako bi morale grške oblasti ukrepati, da bi se razmere umirile, za Newsweek piše Eva Cosse iz organizacije Humans Right Watch.
Situacija je napeta predvsem na Egejskih otokih, kjer delujejo migrantski sprejemni centri, imenovani "hotspot". Rasističnih napadov je tam največ in so v velikem porastu. V zadnjem velikem incidentu so osumljenci, domnevno povezani z Zlato Zoro, napadli in ustrahovali migrante v kampu Souda na otoku Chiosu. Povzročili so poškodbe in paniko. A tovrstnih nasilnih dejanj je vse več tudi drugje.
Konec avgusta a je prej neznana neo-nacistična skupina Osamljeni volkovi radikalizma prevzela odgovornost za eksplozijo, ki je uničila skvot v Atenah. Več kot 100 prosilcev za azil in migrantov z družinami in otroki, ki so živeli v skvotu, na srečo ni bilo poškodovanih.
Migranti, ki so v Grčijo prišli po 20. marcu, ne morejo več nikamor. Tako je v državi obtičalo 58.000 migrantov od tega kar 16.200 na grških otokih. Slednje pa med lokalnim prebivalstvom povzročajo skrbi in nezadovoljstvo, kar se izraža v vse večji sovražnosti do migrantov.
Podobno se je pred petimi leti dogajalo tudi v Atenah, ko je primanjkovalo nastanitvenih centrov in so migranti bivali na cestah, trgih in ulicah. Takratna netolerantna politična retorika, neprijazne vladne politike in nesposobnost odločnega odgovora na rasistično nasilje so odprle politični prostor za vzpon Zlate zore.
Grčija se je že soočila z nasiljem nad migranti
Med leti 2010 in 2013 je bilo stanje v glavnem grškem mestu alarmantno, saj so se vrstili številni napadi na prosilce za azil in migrante. Bande grških neonacistov so po ulicah preganjale migrante, ženske, otroke ... Veliko tega nasilja nikoli ni bilo kaznovanega.
Grki so v zadnjih štirih letih sprejeli pomembne ukrepe za zmanjšanje tovrstnih sovražnih kriminalnih dejanj, vključno s posebnimi policijskimi enotami in specializiranimi tožilci za njihov pregon. Prijave tovrstnih kaznivih dejanj so spodbudili s podelitvijo humanitarnih viz žrtvam, protirasistični zakon je leta 2014 vpeljal višje kazni. Zaradi obsodb pri sodelovanju v več kot 12 rasističnih napadih se je pred sodišči znašlo 69 članov Zlate Zore.
Kaj storiti, da se ne ponovi?
Vsi ukrepi pričajo o tem, da Grčija jasno zavrača ksenofobijo, poleg tega je bila večina prebivalstva kljub velikemu številu prišlekov, predvsem na otokih, do njih odprta in velikodušna.
A po opažanju Eve Cosse se zdaj pojavljajo zaskrbljujoči znaki, da se to spreminja. Grška vlada bi po njenem mnenju zato morala poslati jasno sporočilo, da nasilja nad migranti ne bo tolerirala in da bo policija vse, ki bodo vpleteni v takšne napade, tudi pripeljala pred roko pravice. Prepričana je, da bi oblasti morale na otoških sprejemnih centrih in begunskih kampih izpeljati posebno javno kampanjo, ki bi opogumljala prijavo sovražnih kriminalnih dejanj policiji.
Cossejeva pravi, da bi morala tudi vsaka policijska postaja v kraju, kjer je veliko migrantov, imeti specializiranega policista za kriminalna dejanja sovražnosti ter rasnega nasilja. Policija bi morala skrbeti tudi za boljše izobraževanje vseh policistov na tem področju.
Evropska unija pa bi Grčiji morala pomagati pri varovanju migrantov, je še prepričana Eva Cosse. In sicer tako, da bi zagotovila varnost ter zaščito migrantov in prosilcev za azil znotraj "hotspotov" in obenem izboljšala razmere v sprejemnih centrih. Hkrati bi morala podpreti ukrepe za preselitev prebežnikov iz otokov v humane nastanitvene centre na celini ter pospešila njihovo relokacijo v druge države EU.
Zadnje objave
Čebelarji ogorčeni zaradi umika prepovedi pesticidov; je lobi v Franciji premočan?
30. 7. 2026 ob 17:32
Zvišanje pomoči za kmetije: do 10.000 evrov za škodo zaradi požara ali strele
30. 7. 2026 ob 16:41
Netanjahu in bin Salman v Beli hiši – o čem so tekli pogovori
30. 7. 2026 ob 16:07
Luka Mesec svoji naslednici Mateji Ribič zvrtal 180-milijonsko luknjo
30. 7. 2026 ob 14:20
Bo vera določala šolske jedilnike? Ureditev prehrane pred ustavnim sodiščem
30. 7. 2026 ob 13:55
169 let južne železnice – s krampom in lopato prehiteli drugi tir
30. 7. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Razlika med izobraževanjem in usposabljanjem
30. 7. 2026 ob 6:00
Pogovor s člani dijaškega podjetja Eneruji
29. 7. 2026 ob 12:00
Besede
29. 7. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
JUL
30
Višarski dnevi mladih 2026
08:00 - 20:00
JUL
30
JUL
31
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
01
Razstava »Tunelski vid«
15:00 - 23:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 262: Pitna voda ali drekovod? Moč omrežja interesov
29. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.