[Video] Mark Boris Andrijanič: Slovenija med pet najboljših do 2031? (Vroča tema, 22. 11. 2026)

Spotify:

Ameriški proizvajalec čipov za umetno inteligenco (UI) Nvidia je ostal brez soustanovitelja in dolgoletnega direktorja Jensena Huanga, storitve ameriškega Microsofta pa so po svetu za več ur obmolknile. Prav v teh dneh je slovenska vlada ustanovila strateški svet za umetno inteligenco in digitalizacijo z ambicijo, da bi se Slovenija do leta 2031 uvrstila med pet digitalno najnaprednejših držav Evrope.

Vodi ga Mark Boris Andrijanič, nekdanji minister za digitalno preobrazbo, ki je v podkastu Vroča tema brez olepševanja povedal, kje Slovenija zaostaja, kaj bodo državljani dobili najprej in zakaj sta mu Poljska in Varšava najboljši dokaz, da je preboj mogoč.

Kdo je Mark Boris Andrijanič

Mark Boris Andrijanič je diplomiral je na ljubljanski Pravni fakulteti, magisterij iz javnih politik je pridobil na Univerzi v Oxfordu. V letih 2021 in 2022 je bil prvi slovenski minister za digitalno preobrazbo in je vodil prvi strateški svet za digitalizacijo. Pet let je pri ameriškem podjetju za prevoze prek aplikacije Uber iz Varšave vodil javne politike za več kot dvanajst trgov od Baltika do Črnega morja, nato je delal pri ameriškem podjetju za UI Kumo AI, ki ga je letos kupila Nvidia. Zaupal nam je, da člani sveta delajo brez plačila.

Rešitve, ki jih bodo ljudje hitro občutili

Andrijanič pravi, da ima kot predsednik posvetovalnega telesa manj moči kot minister. Cilj do leta 2031 po njegovem mnenju ne dopušča odlašanja: »Če želimo doseči tako ambiciozen cilj, potem moramo začeti delati že jutri.« Svet bo deloval po delovnih skupinah. V njih sodelujejo tudi dr. Jure Leskovec, profesor računalništva na ameriški univerzi Stanford, dr. Marinka Žitnik, profesorica na medicinski fakulteti univerze Harvard, ki raziskuje UI v biomedicini, ter Klemen Selakovič, soustanovitelj podjetja Astra AI, ki je razvilo spletnega inštruktorja matematike z UI. »Ne bomo pisali novih strategij ali akcijskih načrtov, teh ima Slovenija že preveč,« je odločen.

Prva na seznamu je državna mobilna aplikacija, s katero bi državljani in podjetja večino upravnih postopkov uredili z nekaj kliki. Sledijo pomočnik z umetno inteligenco, ki bo zadeve uredil namesto uporabnika, avtomatizacija dvajsetih najpogostejših postopkov v upravi, enotni digitalni zdravstveni karton in obvezni predmet računalništva in umetne inteligence v osnovnih in srednjih šolah. Upravne enote ostajajo za vse, ki pametnih telefonov ne uporabljajo. »Nič se ne ukinja, samo dodajajo se nove rešitve,« še pomirja.

Kritičen je do »poldigitalizacije«, ko digitalno oddane obrazce na drugi strani natisnejo in znova pretipkajo. »Ta poldigitalizacija je v bistvu slabša, kot če digitalizacije sploh ne bi imeli,« pravi. Država naj bi podatek od državljana zahtevala samo enkrat.

Ukrajinska Diia, estonski zgled in Evropa brez lastne alternative Starlinku

Za vzor postavlja Ukrajino, kjer državno aplikacijo Diia uporablja že več kot 24 milijonov ljudi. V njej hranijo osebne dokumente, prek nje pa vojski sporočajo celo premike ruskih tankov. Estonija se je kmalu po osamosvojitvi odločila, da programiranje uvede že v šole. »Če nekaj deluje v Estoniji, bo delovalo tudi pri nas,« je prepričan.

Ukrajinska vojska je močno odvisna tudi od satelitskega sistema Starlink, ki si ga je zamislil in ga z vesoljskim podjetjem SpaceX vodi ameriški podjetnik Elon Musk. Andrijanič meni, da Evropa nujno potrebuje svojo alternativo. »Za Evropo je absolutno nesprejemljivo, da nima svoje alternative na tem področju,« poudarja in namesto razpršenega denarja zagovarja »brutalno prioritizacijo« treh do petih tehnoloških ciljev.

Evropa je po njegovem zamudila tudi avtonomno vožnjo: robotaksiji vozijo v okoli dvajsetih mestih, v Evropi najprej v Zagrebu, kjer jih upravlja podjetje Verne iz skupine Rimac, a vsi z ameriško ali kitajsko tehnologijo.

Varšava: iz mesta za železno zaveso v metropolo 21. stoletja

Najbolj se je razgovoril o Poljski, kjer je delal in preživel pet let. Prijatelji v Bruslju so se mu takrat čudili: »Čakaj, v Varšavo? Pojdi raje v Pariz ali London.« Danes je hvaležen, da je šel tja. Varšavo je doživljal sredi preobrazbe iz mesta za nekdanjo železno zaveso v »ultramoderno metropolo 21. stoletja«. Gradbišča so bila na vsakem koraku, mladi Poljaki pa so se vračali iz Londona, Stockholma in New Yorka, ker so doma dobili boljše službe in zaupali so priložnosti za boljšo prihodnost.

Preobrazbo Srednje in Vzhodne Evrope označuje za največjo evropsko zgodbo o uspehu zadnjih desetletij, Poljsko s skoraj 40 milijoni prebivalcev pa šteje za njen motor. Poljaki so po njegovem pragmatični: kar deluje, obdržijo, kar ne, spremenijo. Trg taksijev so liberalizirali med prvimi v Evropi, zato prevoz od letališča do središča Varšave stane okoli sedem evrov. So ponosni, trdno vpeti v zavezništvo z ZDA in samozavestni do Bruslja, podjetje ElevenLabs poljskih ustanoviteljev, ki razvija glasovne agente UI, pa je vredno 22 milijard dolarjev.

Hrvaška: drugi pokojninski steber in trije samorogi

Pri južnih sosedih vidi moč kontinuitete, saj Hrvaško že tretji mandat vodi vlada premierja Andreja Plenkovića iz stranke HDZ (Hrvatska demokratska zajednica). »Če se malce pošalim, oni že tri mandate delajo približno vse prav, mi pa približno vse narobe,« pravi. Zgled je tudi hrvaški obvezni drugi pokojninski steber. Pet odstotkov bruto plače vsakega zaposlenega se ne steka v skupno pokojninsko blagajno, temveč na njegov osebni račun v zasebnem pokojninskem skladu.

Skladi ta denar plemenitijo: večino naložijo v državne obveznice, del v delnice, del pa v sklade tveganega kapitala, ki financirajo zagonska podjetja. Nabralo se je že skoraj 29 milijard evrov, ki po njegovih besedah poganjajo Zagrebško in tudi Ljubljansko borzo. Hrvaška ima tri samoroge, torej podjetja, vredna več kot milijardo dolarjev: komunikacijsko platformo Infobip, proizvajalca električnih avtomobilov Rimac in podjetje Daytona, ki ponuja varna okolja za agente UI.

Nvidia kot sonce umetne inteligence

O odstopu Jensena Huanga govori previdno, saj nima notranjih informacij. Nvidia je po njegovem »sonce, okoli katerega se vse vrti v galaksiji umetne inteligence«, njeni čipi pa so področje, kjer ima Amerika še prednost pred Kitajsko.

Korupcija in referendum, pomemben kot vstop v EU

Najostrejši je bil ob korupciji. »Mislim, da smo popolnoma normalizirali korupcijo,« opozarja in dodaja, da se vsi pritožujemo, a jo sprejemamo kot nekaj običajnega. Mladi morajo vedeti, da bodo uspeli s poštenim delom, ne z zvezami. »Ta poslovni model Balkana je treba v tej državi eliminirati. In to brutalno.«

Razvojni referendum 6. decembra se mu zdi tako pomemben kot referenduma o vstopu v Evropsko unijo in Severnoatlantsko zavezništvo (Nato). Gre predvsem za sporočilo mladim doma in v tujini: »Slovenija hoče več, želimo biti najboljši, pridite nazaj, ustvarjajte, pomagali vam bomo.« Ambicije sveta so velike: želijo si, da bi bila Slovenija čez pet let med petimi najnaprednejšimi državami Evrope v digitalizaciji in umetni inteligenci. Andrijanič ne obljublja čudežev, verjame pa, da je cilj lahko dosegljiv.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike