Vroča tema: Kdaj bodo postavljene nove hiše, kako je z obnovo cest in kaj če...?

Smo v tretjem mesecu sanacije po katastrofalnih poplavah. Začetni adrenalin ter upanje, ki so ga poleg civilne zaščite, vojske, humanitarnih organizacij in prostovoljcev bili deležni prizadeti, pojenjata. Vse več je nezadovoljstva, da poteka sanacija prepočasi, očitki o nezadostnem številu težke mehanizacije se kopičijo.

Ker smo zakorakali v jesen ter že diši po zimi, je strah najbolj tiste, ki so ostali brez strehe nad glavo. Kje naj začnejo na novo, na kakšen način, ali preseliti celo vas, je zgolj nekaj vprašanj, ki smo jih v Vroči temi zastavili vodji Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih, državnemu sekretarju Boštjanu Šeficu.

Uvodoma je ponovil, da je škoda velika. »Kakšna je ta neposredna škoda, ki je bila v zadnjih tednih ocenjena, bomo videli predvidoma konec tedna. Seveda je pa dejanska škoda bistveno večja. Kot primer kilometer ceste je seveda ocenjen po neki metodologiji na recimo 100 enot, medtem ko je dejanska škoda, ker je recimo voda odnesla brežino in je popolnoma uničila cesto, bistveno večja«, je povedal.

Na očitke o počasni sanaciji in tudi premajhni angažiranosti države in vladnih služb je Šefic dejal, da popolnoma razume tako župane kot ljudi, da so zaskrbljeni in tudi prestrašeni, kaj bo, če bi se vse skupaj ponovilo. »In to je seveda upravičeno. Je pa res, da je obseg poškodb na vodotokih izjemno velik in izzivi, s katerimi se soočamo sedaj in jih moramo reševati, niso zgolj od danes, ampak so nastali v preteklih obdobjih. Od vzdrževanja vodotokov do seveda kadrovske zasedbe inštitucij ter angažiranja koncesionarjev in tako naprej. Vse to se je zdaj pokazalo v vsem svojem obsegu in tudi s tem se moramo zdaj ukvarjati.«

Medtem ko še ni dokončnih odločitev o nadomestnih gradnjah za tiste, ki so izgubili domovanja, pa je jasno, da bodo morale občine v ta namen priskrbeti zemljišča in jih komunalno opremiti, država pa naj bi postavila tipske montažne objekte in jih dala na voljo prizadetim družinam. V igri so tudi prestavitve celih vasi, a kot pravi Šefic, končnih odločitev še ni. »Tako velike poškodbe je nemogoče v izjemno kratkem, kratkem času rešiti, še posebej, ko imamo pred sabo celotno sliko. Seveda je razumljivo, da vsak župan vidi izzive v lastni občini, vendar se mi ukvarjamo s celotno sliko, kar seveda ni opravičilo, kaj bi lahko bilo, zlasti v tisti začetni fazi je tudi boljše«, je povedal.

Ker je bil Šefic v ospredju migrantske krize leta 2015, nas je zanimal tudi njegov pogled na veliko povečanje nezakonitih prehodov v zadnjih tednih. »Osnovni izziv po mojem prepričanju je, da bo potrebno okrepiti predvsem delo na zunanji schengenski meji. Večkrat sem izpostavil, da se zavedam, da ima Hrvaška izjemno zahtevno nalogo – konfiguracija njihove meje je izjemno zahtevna, vendar vsa zagotovila so bila dana, da bo to obvladovala, in dejstvo je, da vse migracije prihajajo z Balkana in preko Republike Hrvaške. Vse, kar pride k nam, pride iz te države,« je opozoril.