Volilna zakonodaja: Koalicijski računi brez krčmarja

Foto: Shutterstock

Koalicijske poslanske skupine, trije nepovezani poslanci in poslanec italijanske narodne skupnosti so v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o volitvah v državni zbor. Za potrditev zakona, s katerim bi ukinili volilne okraje in uvedli preferenčni glas, bi bila potrebna dvotretjinska večina. V SDS predlogu ostro nasprotujejo, zato v koaliciji, kot pravijo, računajo na podporo NSi. A brez realne osnove. V opozicijski stranki namreč poudarjajo, da se volilne zakonodaje nekaj mesecev pred volitvami ne spreminja

Preddopustniški koalicijski piar

Poslanka Svobode Lucija Tacer je v izjavi za medije pojasnila, da že vse od posvetovalnega referenduma, na katerem je lani večina izrazila podporo uvedbi preferenčnega glasu, iščejo soglasje za uveljavitev te rešitve. Po njenih besedah je bilo po zadnjih pogovorih »nakazano, da zahtevano večino lahko dosežemo s spremembo zakona o volitvah v državni zbor in ukinitvijo volilnih okrajev«.

Tako v Svobodi kot SD potrebne glasove iščejo pri NSi. Kot je dejal vodja poslancev SD Jani Prednik, so volivci na lanskem posvetovalnem referendumu izrazili jasno podporo uvedbi preferenčnega glasu, čemur želijo slediti tudi v koaliciji. Da bo predlog novele dobil ustrezno podporo, upajo tudi v Levici.

A zdi se, da gre le za usklajen preddopustniški koalicijski fototermin oziroma dokaj nepotreben piar. V NSi so namreč že pred časom pojasnili, da se volilne zakonodaje nekaj mesecev pred volitvami ne spreminja. Tudi za Domovino so danes potrdili, da predloga ne bodo podprli.

Neuradno skepsa tudi v delu SD

Sicer pa s predlagano zakonodajo nimajo težav samo v opozicijskih SDS in NSi. Po naših virih naj bi bili tudi nekateri v SD do nje zadržani, a si lahko ob dejstvu, da zadostnega števila glasov koalicija tako ali tako ne bo zbrala, lahko privoščijo, da v javnosti dajejo vtis enotnosti.

Ukinitev volilnih okrajev bi sicer olajšala volilno kampanjo majhnim strankam, hkrati pa bi katastrofalno povečala centralizacijo države, šlo bi za »atentat na podeželje«, pa je že pred leti v razpravah o spremembah volilnega sistema opozarjal predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša.

Izigrana odločitev za večinski volilni sistem

Tranzicijska levica se po mnenju Janše za ukinitev okrajev ne zavzema zato, ker bi si želela večji vpliv volivcev na izvolitev poslanca, ampak, ker želi volilno telo »še bolj ukrojiti po svoji meri«. Večkrat je tudi spomnil, kako sta leta 2000 dve tretjini poslancev izigraloi referendumsko odločitev in odločbo ustavnega sodišča za uzakonitev večinskega volilnega sistema.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike