Vlado podpira več volivcev Združene levice kot volivcev SD in DeSUS-a

POSLUŠAJ ČLANEK

Najnovejši javnomnenjski raziskavi, ki jih za komercialni televiziji POP TV in Planet TV opravljata agenciji Mediana in Episcenter, v razmerju političnih strank, podpori politikom in vladi ne kažeta bistvenih premikov. 

Zanimiv pa je presek podpore vladi glede na strankarsko opredeljenost sodelujočih v anketi. Medianina interaktivna analiza kaže, da vlado denimo podpira več volivcev Združene levice kot Socialnih demokratov in DeSUSa, čeprav sta slednji del te vlade, Združena levica pa je v opoziciji.

Raziskavi še kažeta, da nedavni javni spor med SDS in NSi tej ni škodil, saj dosega enako, oziroma celo nekoliko višjo podporo kot prejšnji mesec.

V razmerjih med strankami brez večjih sprememb


V obeh raziskavah na prvem mestu ostaja SDS (Mediana: 13,5 % vseh, Episcenter: 29 % opredeljenih) pred SMC (6,5 % vseh, 17 % opredeljenih) in SD (5,5 % vseh, 14 % opredeljenih). Po Medianini raziskavi sledi NSI (4,7 % vseh, 9 % opredeljenih), po Episcentrovi pa je pred njo ZL (3,7 % vseh, 12 % opredeljenih). DeSUS bi volilo 3,1 % vseh vprašanih (6 % opredeljenih po Episcentru), na robu praga bi bila še SLS (1,7 % vprašanih, 4 % opredeljenih).

Vlado ima standardno nizko podporo (Mediana: 31,2 %, Episcenter: 34 %), na vrhu lestvice priljubljenih politikov ostajajo Borut Pahor, Violeta Bulc, Tanja Fajon in Dejan Židan.

Kdo vlado podpira in kdo ji nasprotuje


Zanimiv je presek (ne)podpore vladi glede na strankarske preference anketirancev, ki ga omogoča interaktiven prikaz podatkov Mediana pulse.

Če se zdi pričakovano in logično, da vlado podpira 73 % volivcev največje koalicijske stranke SMC, pa je podpornikov že manj med simpatizerji SD (54,6 %), med DeSUS-ovimi volivci pa ima vlada zgolj 29 % podporo, medtem ko ji kar 47,6 % podpornikov te stranke nasprotuje.

Zanimivo pri tem je, da so bolj kot volivci dveh koalicijskih partnerjev vladi naklonjeni simpatizerji Združene levice - kar 55,5 % jih je vladi izreklo podporo.

Najnižjo podporo ima vlada pričakovano med volivci SDS (71,2 % proti in 22,7 % za) ter NSi (69,1 % proti ter 27,1 % za).

Vlade večinsko ne marajo tudi tisti, ki se volitev ne bi udeležili (70,5 % proti, 20,6 % za), medtem ko so neodločeni volivci, ki bi sicer na volitve šli, v 33,8 % vladi izrekli podporo, v 47,5 % pa ne.

KOMENTAR: Uredništvo
Presek podpore vladi nakazuje buren drugi del mandata
Razmeroma nizka podpora vladi s strani volivcev dveh koalicijskih strank zna pomembno vplivati na stabilnost koalicije v drugem delu vladnega mandata. Bolj kot se bodo bližale volitve, bolj se bosta obe stranki skušali distancirati od ukrepov vlade, ki niso povšeči njunim volivcem. Strah pred predčasnimi volitvami jih bo najverjetneje obdržal skupaj do zadnjih mesecev mandata, a dejanska operativnost vlade bo obratno-sorazmerna bližini volilnega dne. Zato, če ima ta vlada na področju strukturnih reform dejansko namen kaj storiti, se bo to zgodilo bodisi v naslednjem letu dni, bodisi nikoli. Zanimivo pa je tudi brbotanje na desnici pred vstopom novih igralcev na sceno. Občutek je, da NSi namerno gradi distanco do SDS in njenega predsednika, da bi se tako lažje profilirala v razmerju do novih strank, ki bosta Janševi politiki najbrž bolj naklonjeni. Očitno ji slednje uspeva, saj odkrita konfrontacija z nesporno avtoriteto desnice ni negativno vplivala na volilno podporo krščanskih demokratov. To pomeni, da so gradniki njenih odstotkov ljudje, ki delijo nazore desnice, obenem pa so naveličani Janševe politike. Bolj kot drži slednje, manj škode bo NSi utrpela ob vstopu Primca in Vodopivca na politični parket. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike