Vlada dvignila plače sodnikom, tožilcem in zdravnikom ter si kupila nekaj časa. Je enotni plačni sistem klinično mrtev?

V več mestih po Sloveniji poteka t. i. stavka bolnikov za ohranitev javnega zdravstva. V Ljubljani se je zbralo nekaj sto ljudi.

Mediacija med ministrstvom za zdravje ter Sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Fides, ki jo je vodilo Slovensko zdravniško društvo, je bila uspešna. Fides in ministrstvo sta parafirala dogovor, tako da stavke jutri najverjetneje ne bo.

Premier Golob pa je napovedal, da z januarjem sodniki in tožilci prejmejo dodatek v nominalni višini 600 evrov bruto.

Protest pacientov s podporo premierja Goloba

Protestniki so se ob 17. uri zbrali na Trgu republike v Ljubljani, shodi pa sočasno potekajo še v Izoli, Kopru, Mariboru, Novem mestu, Slovenskih Konjicah, Kranju, Slovenj Gradcu in Novi Gorici. V sklopu shodov se bodo udeleženci odpravili tudi pred zdravstvene domove.

Po besedah predstavnika iniciative Glas ljudstva Jaše Jenulla protest ni uperjen proti vladi, ampak se zavzemajo za ohranitev javnega zdravstvenega sistema. Med drugim zahtevajo dostop do družinskega zdravnika za vse, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ustavitev odtekanja denarja k zasebnikom, kar močno spominja na program stranke Levica.

Stavko bolnikov so med drugim podprli v vrstah zdravstvene nege, Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije. Zahteve so podprli tudi v koalicijskih strankah. Enega izmed govorov je imel tudi nekdanji zdravstveni minister Keber, ki je govoril o tem, da je zdravstvo javno in naše. Na njegovo zadnje javno udejstvovanje in napad na koncesionarje pa so se pomenljivo odzvali tudi na strani Mladi zdravniki, kjer opisujejo njegovo "dvoživkarstvo" – celoten zapis si lahko preberete na tej povezavi.

https://twitter.com/TatjanaPirc/status/1612868720099004429

"Pričakujem, da se bo kršenje človekovih pravic državljanov in državljank, ki nimajo urejenega dostopa do zdravstvenih storitev oziroma osebnega zdravnika, čim prej uredilo," je sporočila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je v sporočilu za javnost zapisala, da je "iskrena zagovornica vsem enako dostopnega in kakovostnega javnega zdravstva".

Opozicija kritična do "uličnega" načina komuniciranja

"V nasprotju s koalicijo in predsednikom vlade, ki mislita, da se lahko zdravstvena reforma oziroma problemi v zdravstvenem sistemu rešujejo na ulici, v SDS-u menimo, da se zadeve rešujejo na vladi oziroma v parlamentu," je v izjavi za medije dejala vodja poslanske skupine stranke SDS Jelka Godec. Po njenih besedah smo v Sloveniji "priča neki shizofreni situaciji, ko več ne vemo, kdo proti komu stavka". "Minister Danijel Bešič Loredan je stari maček v zdravstvu, rešitve pozna že od leta 2013, ima vso podporo predsednika vlade, v parlamentu ima koalicija strank Svoboda, SD in Levica 51 glasov," je dejala poslanka in dodala, da bi ob takšni podpori pričakovala hitre in učinkovite spremembe.

"V Novi Sloveniji resnično obžalujemo, da je prišlo v zdravstvu do takšnega stanja, da bi lahko že govorili o izrednih razmerah. Menimo, da so ljudem kršene njihove osnovne pravice do zagotavljanja učinkovite zdravstvene oskrbe," je bila uvodoma jasna poslanka ter podpredsednica NSi dr. Vida Čadonič Špelič.

Prepričana je, da je pravica do ustrezne zdravstvene oskrbe največja človekova pravica. Do takih anomalij in katastrofe, ki se sedaj dogaja, ne bi smelo priti. "V NSi smo takoj na začetku mandata te vlade opozarjali, da mora koalicija v zvezi s stanjem v slovenskem zdravstvu reagirati hitro ter učinkovito. To bi lahko naredila, saj ima veliko večino v parlamentu in bi bila izvedba reforme lahko hitra ter učinkovita," je opozorila dr. Čadonič Špeličeva.

https://twitter.com/DoblekarBoris/status/1610969448260714499

Dan za sklepanje kompromisov in dvigovanje odhodkov

"Mediacija je bila uspešna, sporazum med obema pogajalskima skupinama je bil dosežen, parafiran. S tem smo v Slovenskem zdravniškem društvu svojo misijo opravili, ocenjujemo jo kot uspešno. Seveda pa morata zdaj glavni stavkovni odbor na eni strani in vlada na drugi strani parafirani sporazum izpeljati," je v izjavi za javnost po mediaciji dejal Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva.

Kaj sicer to pomeni, še ni točno jasno. Vendar pa velja domnevati, da od osnovnih zahtev zdravniki niso kaj dosti popustili. Saj je kar nekaj stavkovnih zahtev precej načelnih. Med njimi je namreč ob odpravi plačnih nesorazmerij v zdravstvenih timih sicer tudi javna in jasna opredelitev vlade, da za nevzdržne razmere niso odgovorni zdravniki.

https://twitter.com/mlakarjev/status/1612850595559346180

Zahtevajo tudi oblikovanje jasne karierne poti zdravnikov in prenos napredovanj, doseženih v času specializacije, ki se sedaj zdravnikom po opravljenem specialističnem izpitu ne upoštevajo. Zadnja stavkovna zahteva pa je dosledno upoštevanje standardov in normativov. Ob tem pričakujejo tudi vzpostavitev pravnih podlag in virov financiranja za fleksibilno nagrajevanje zdravnikov in zobozdravnikov, ki te standarde in normative presegajo. Kaj vse pa to pomeni za državni proračun, pa bo kmalu jasno.

Ministrstvo in sindikat sta našla skupen jezik in se dogovorila o dvigu plač pomočnic vzgojiteljic. Povprečna plača pomočnice vzgojiteljice s srednješolsko izobrazbo je za več kot 20 odstotkov nižja kot povprečna plača zaposlenih z enako stopnjo izobrazbe v javnem sektorju in za skoraj 50 odstotkov nižja od tiste, ki jo prejema vojak s srednješolsko izobrazbo.

Predsednik vlade Robert Golob se bo popoldne na izredni seji sodnega sveta in na izrednem občnem zboru sodniškega društva s sodniki pogovarjal o odpravi plačnih nesorazmerij. Premier Golob je napovedal, da bodo sodniki in tožilci z januarjem prejeli dodatek v nominalni višini 600 evrov bruto. Kar je koncesija še eni izmed skupin, ki se je pritoževala nad svojo umestitvijo v enotnem javnem plačnem sistemu.