Vlada bo vsakega prebivalca Slovenije zadolžila za tri tisočake

Vlada je soglasno sprejela proračunske dokumente za prihodnji dve leti. Ti kažejo, da naj bi v letih 2026 in 2027 poleg letošnjih dveh milijard evrov pridelali še vsako leto po 2,1 milijarde evrov proračunskega primanjkljaja. Vsakega državljana bo vlada tako morala v treh letih zadolžiti za več kot 3000 evrov.

Za prihodnje leto so prihodki načrtovani v višini 15,6 milijarde evrov, odhodki pa v višini 17,7 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj je predviden v višini 2,1 milijarde evrov. Enak minus vlada načrtuje za leto 2027, ko so prihodki načrtovani v znesku 16 milijard evrov, odhodki pa v znesku 18,1 milijarde evrov.

155.000 novih passatov

Za lažjo predstavo. Če kilogram kruha stane 3,5 evra, takšna vsota ustreza 1,77 milijardam kilogramov kruha oziroma 885 kilogramom na prebivalca Slovenije. Z denarjem, ki si ga namerava izposoditi vlada, bi lahko kupili 20.000 dvosobnih stanovanj v središču Ljubljane ali okoli 13.000 hiš v njeni okolici. Ali 155.000 novih Volkswagnovih passatov ali 652 primerkov najdražjega vozila na svetu, Ferrarija F40, katerega vrednost ocenjujejo na 9,5 milijona evrov.

Na vse slabše stanje javnih financ je že ob informaciji, da je primanjkljaj v osmih mesecih presegel milijardo evrov, opozoril Fiskalni svet. Tekoča poraba je vse večja, rast prihodkov pa se je ustavila. Kritiko načrtovanega deficita je na omrežju x izrazil tudi poslanec SDS, ki je navedel, da »smo na poti, da Slovenija postane evropska Venezuela«.

»Državna poraba rekordna, proračunski primanjkljaj bo preko dve milijardi, vlada pa je namenila 1,2 milijona evrov za delovanje Palestinske uprave,« je pripomnil ekonomist in nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik.

Zastoj rasti, prihodki stagnirajo

Ekonomist Maks Tajnikar medtem razlog za tako visok primanjkljaj med drugim vidi v zastoju gospodarske rasti, ki se vrti med 0,5 in 1,5, zaradi česar davčni prihodki v državnem proračunu bolj ali manj stagnirajo. Tudi inflacija je za zdaj nizka, tako da tudi s tega naslova ni mogoče pričakovati višjih prihodkov.

Na odhodkovni strani pa je cela vrsta izdatkov, ki jih je treba pokrivati, med drugim plače v javnem sektorju, pa stroški popoplavne obnove, izdatki, povezani z izgradnjo stanovanj in dolgotrajno oskrbo. Na področju zdravstva in šolstva k povečanju izdatkov prispevajo različne investicije, dofinancirati bo treba zdravstveno in pokojninsko blagajno, tu so še stroški delovanja obrambnega holdinga, je nanizal Tajnikar.

Stopnja primanjkljaja blizu trem odstotkom

Edina dobra stran vsega tega je, da se Slovenija razmeroma ugodno zadolžuje, je ocenil ekonomist. Očitno bonitetne agencije po svetu menijo, da je slovensko gospodarstvo stabilno. Preveč se zadolževati seveda ni nikoli dobro. Po oceni ekonomista je 2,1 milijarde evrov sicer veliko, a ne tragično. V času epidemije, leta 2020, smo denimo zabeležili trimilijardni primanjkljaj, je spomnil.

Tajnikar ne izključuje celo možnosti, da bi deficit državnega proračuna do neke mere spodbudil gospodarsko rast ali vsaj preprečil njene resne padce. Seveda pa je po besedah ekonomista pomembno, kam ta denar gre. Če ne gre na področja, kjer je mogoče dosegati gospodarsko rast, potem takšno zadolževanje ni smiselno, je povedal Tajnikar.

Predvidena stopnja primanjkljaja za leto 2026 sicer znaša 2,9 BDP, kar je že blizu Maastrichtskemu kriteriju, po katerem vzdržni položaj javnih financ zgornjo mejo zadolženosti postavlja pri treh odstotkih BDP.

A po mnenju ekonomista ti kriteriji niso realni, marsikatera država je že danes daleč preko teh meril. Takšne omejitve Evropo delajo premalo fleksibilno in so preveč uniformni. Države so namreč v različnih situacijah in stvar ekonomske politike različnih držav je, koliko primanjkljaja ustvari, pravi Tajnikar, ki v prihodnje pričakuje revidiranje teh meril.