"Višje plače za vse" - NSi v akcijo ozaveščanja in zbiranja podpisov podpore zakonu o dohodnini

Po tem ko je Levica pred časom sprejem novele zakona o dohodnini, ki bi do leta 2025 postopno dvignila splošno dohodninsko olajšavo in delavcem s to in dodatnimi olajšavami prinesla višje plače, blokirala s pobudo referenduma, ki jo je nato podprla tudi SDS, so v Levici začeli razmišljati o umiku pobude referenduma, ki si ga ne želijo na dan volitev.


Po umika blokade je prišlo v petek, po potezi NSi. Z akcijo ozaveščanja o vsebini novele zakona o dohodnini in zbiranjem podpisov v njeno podporo, ki so jo sprožili v Novi Sloveniji, poskušajo na nasprotnike zakona vršiti pritisk, da bi odstopili od pobude za referendum in bi bil zakon sprejet - kar se je tudi zgodilo.

https://twitter.com/MatejTonin/status/1489878396930863104

Ljudje bolje kot država vedo, kam z denarjem, ki so ga zaslužili sami

Predsednik NSi je na petkovi novinarski konferenci dejal, da v stranki verjamejo, da ljudje gotovo bolje vedo, kaj z denarjem, ki so ga zaslužili, kot država in bodo za prihodnost največ naredili, če bo ljudem ostalo čim več zasluženega denarja in bodo z njim lahko razpolagali sami kot da o prerazporejanju tega denarja odloča država.

Tonin je ocenil, da »smo trenutno eno glasovanje stran od tega zakona« oz. njegovega sprejema. A ker imajo po poizvedovanjih in razpravah v stranki občutek, da veliko ljudi vsebine zakona ne pozna, so danes zagnali posebno akcijo ozaveščanja o tem, kaj zakon prinaša.

Vzpostavili posebno stran, kjer si lahko izračunate, kakšna bi bila vaša plača po sprejemu zakona o dohodnini

V ta namen so vzpostavili posebno spletno stran, ki odgovarja na ključna vprašanja, kritike in dileme ter ljudem daje možnost, da si lahko izračunajo svojo neto plačo po sprejemu zakona. “Bistveno sporočilo zakona o dohodnini je, da prinaša vsem, prav vsem, višjo neto plačo,” je dejal predsednik NSi.

Poleg tega pa so začeli tudi z akcijo zbiranja podpisov v elektronski in fizični obliki, »ki so izraz podpore s strani državljanov, ki s temi podpisi pokažejo, da zakon podpirajo in si želijo, da se sprejme«. Kot je dejal, želijo z akcijo odločevalce v parlamentu spodbuditi, da bi do glasovanja o zakonu o dohodnini prišlo čim prej, po drugi strani pa, da bi se ljudje, če bi prišlo do referenduma, le-tega čim bolj množično udeležili in »izrazili podporo zakonu, ki vsem prinaša višje plače«.

https://twitter.com/MatejTonin/status/1489566119249784833

Žogico je nato podal stranki Levica  in dejal, da če bodo vztrajali z referendumom, bo ta na dan volitev, kljub temu pa da je v interesu NSi, da si premislijo in je zakon o dohodnini čim prej sprejet.

Zakon je dodatna motivacija tistim, ki bi lahko delali, a živijo od socialne pomoči, prinaša pa tudi posebno seniorsko olajšavo

Tudi minister za delo Janez Cigler Kralj je državljane povabil, da se seznanijo s predlogom zakona, »in da skupaj ustvarimo velik politični pritisk na slovenski parlament, predvsem pa na tiste, ki temu zakonu nasprotujejo«.

Po njegovih besedah je zakon koristen tudi zato, ker z višjimi plačami brezposelne, a za delo zmožne in zdrave ljudi motivira, da se odločijo za delo.

Prav tako prinaša tudi seniorsko olajšavo, ki bi veljala za vse starejše od 70 let, je izpostavil Cigler Kralj. »Konkretno v številkah pomeni, da bi bila višina neobdavčene pokojnine po novem 1433 e/mesečno, sedaj, ko te olajšave nimamo, je višina neobdavčene pokojnine 1173 evrov,« je dejal minister in dodal, da česar si pri delu ne vzame država, ostane delavcu, česar si pri pokojninah ne vzame država pa ostane upokojencem.

V NSi trdijo, da javne finance niso ogrožene. Zakon bi pripomogel tudi k boljšemu delovnemu okolju in izboljšanju položaja gasilcev

Na dejstvo, da so slovenske plače med državami OECD med najbolj obremenjenimi z davki, pa je opozoril vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat. »Slovenskemu delavcu s povprečno plačo od njegove bruto plače ostane zgolj 66 %, italijanskemu 71 %, slovaškemu 77 % od bruto plače,« je dejal in izpostavil pomen vzpostavitve spodbudnega podjetniškega okolja.

Poudaril je tudi, da zakon prinaša tudi posebno olajšavo vsem, ki prostovoljno opravljajo naloge zaščite in reševanja in pomoči vsaj 10 let - prvenstveno gre za gasilce, s čimer se bo njihov položaj po Horvatovih besedah občutno izboljšal. »Po sprejemu bo prostovoljni gasilec pri povprečni bruto plači že letos prejel 54 evrov višjo mesečno neto plačo oz. 650 evrov višjo mesečno plačo na letni ravni,« je dejal.

Odgovoril je tudi na očitke nasprotnikov zakona, da bo njegov sprejem ogrozil javne finance. »Mi odgovarjamo z dinamičnim izračunom učinkov tega zakona, če bo sprejet«. Kot je navedel, bi dvig splošne olajšave v letošnjem letu proračunske prihodke v dinamičnem delu znižalo za 102 milijona evrov, v prihodnjem letu za 133 milijonov evrov, v letu 2024 za dodatnih 126 milijonov evrov in v letu 2025 še dodatnih 131 milijonov evrov. Ukrep bi pripomogel tudi k rasti BDP, je izračun ministrstva za finance in Gospodarske zbornice povzel Horvat.

Hkrati je izpostavil, da je bilo v Sloveniji v lanskem letu iz naslova dohodnine pobranih 225 milijonov evrov več kot so načrtovali, iz naslova pobranega davka na dodano vrednost (DDV) za 338 milijonov evrov več kot so načrtovali, od dohodka pravnih oseb pa 157 milijonov evrov več kot so načrtovali. Glede na te podatke ocenjujejo, da bi primanjkljaj, ki bi imel pozitivne učinke še na drugih področjih, brez težav pokrili.