[Video] Dr. Sebastjan Jeretič: Bolj skrajno leve vlade nismo imeli že 35 let (Odmev tedna, 24. 10. 2025)

Tokrat smo dogodke preteklega tedna komentirali z dr. Sebastjanom Jeretičem, ki meni, da je Evropska unija danes ugrabljena s strani bruseljskih elit, ki so se oddaljile od svojih demokratičnih in suverenih temeljev. Namesto skrbi za blaginjo in varnost držav članic naj bi zdaj EU vodila ideološke bitke, pri čemer naj bi velik del odgovornosti nosila Evropska ljudska stranka. Po njegovem mnenju trenutni odnos Evropske komisije kaže na resno krizo demokracije, pri čemer kot pozitiven korak omenja prizadevanja Milana Zvera za ponovno uveljavitev demokratičnih načel v EU.

Civilna iniciativa aktivni državljani Slovenije je vložila kazensko ovadbo proti sodniku Mateju Accettu zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja, medtem ko je dr. Peter Gregorčič na ustavno sodišče podal predlog za njegovo izločitev iz odločanja o zadevi RTV Slovenija. Meni, da so te zahteve legitimne, a dvomi, da bodo v obstoječih razmerjih moči dosegle učinek. Dogajanje po njegovem mnenju dodatno potrjuje obstoj dvojnih meril in vpliv bruseljskih elit, ki naj bi z ideološkimi pritiski obvladovale Evropsko unijo.

Komentator izpostavlja primer novinarke in zdaj direktorice RTV Slovenija Ksenije Horvat, ki je še po imenovanju na direktorski položaj delovala prek svojega samostojnega podjetja in vodila različne okrogle mize, tudi za ustavno sodišče ter na blejskem forumu. Dvomi, da je te naloge opravljala brezplačno, saj meni, da bi to pomenilo kršitev davčnih pravil. V tem vidi primer dvojnih meril na RTV Slovenija, saj naj bi bili nekateri novinarji privilegirani, hkrati pa drugim takšno početje prepovedujejo. Širše opozarja na pojav, da novinarji prehajajo med mediji in politiko ter delujejo kot politični aktivisti delujejo pod krinko novinarske neodvisnosti.

Meni, da so mediji nujen sestavni del masovne demokracije, saj ustvarjajo masovno javno mnenje, na podlagi katerega se razmerja moči v družbi odločijo, kdo bo vladajoči in kdo bo tisti, ki se mu vlada. Jeretič RTV označi kot ugrabljeno s strani določene ideološke in interesne klike ter izjavi, da se do nekih večjih političnih sprememb stanje ne bo spremenilo.

Pove še, da bi se morebitna sprememba zakona o RTV zgodila le, če bi prišlo do političnega preobrata. Če pa bi oblast ohranile sedanje politične sile, do sprememb ne bo prišlo. Poudarja, da bodo prihodnje volitve ključne tudi za ohranitev temeljnih demokratičnih načel in neodvisnosti medijev, ki so zdaj po njegovem prepričanju pretežno podrejeni vladi Roberta Goloba.

Jeretič poudarja, da ima predsednik vlade kot nosilec javne funkcije zakonsko dolžnost transparentnosti in odgovornosti do javnosti, ki pa je bila po komentatorjevem mnenju kršena. Navaja, da je premierjev odvetnik manipulativno posredoval izbrane informacije iz dokumenta, ki javnosti ni bil dostopen, kar označi za zavajanje. Reakcija KPK po njegovih besedah dodatno potrjuje, da gre za laži in sprenevedanje, zato celotno dogajanje vidi kot novo afero predsednika vlade in dokaz njegovega neiskrenega odnosa do demokracije.

»Glas za Prebiliča je glas za nadaljevanje vlade Roberta Goloba, oziroma iste konstelacije.« Komentator meni, da lahko preobrat v slovenski politiki dosežemo le, če bo večina glasov zbrana okoli Janeza Janše. 

Predstavnike gospodarstva Jeretič izpostavi kot glavni del problema, saj ne znajo politično zagotoviti pogojev za nadaljnjo rast slovenskega gospodarstva. Opozarja, da podjetniki, ki delujejo na mednarodnih trgih, izgubljajo zaupanje v državo in se vse bolj umikajo iz Slovenije, ker se ne čutijo podprte. Po njegovem mnenju je vlada Roberta Goloba uničila vse pozitivne korake, ki jih je pred tem vzpostavil minister Počivalšek, kar vodi v propad gospodarskih spodbud in selitev industrije v tujino.

Jeretič izpostavlja težave v pravosodnem sistemu, kjer po njegovem mnenju ministrica in del sodstva delujeta arogantno in brez dialoga s stroko. Sodniki porotniki naj bi bili zapostavljeni in pogosto izključeni iz postopkov, kar kaže na pomanjkanje nadzora in demokratičnosti. Gre za poskus ohranjanja vpliva starih omrežij moči v pravosodju, kar ogroža razvoj demokracije v Sloveniji.

Primer podjetnika Damiana Merlaka, ki je zakonito kupil zemljišče v Bohinju, a se zdaj sooča s tožbo države zaradi »napak« v zemljiški knjigi, po njegovem mnenju kaže na nesposobnost državnih institucij, ki bi morale biti temelj pravne varnosti. Primer povezuje z drugimi zlorabami v pravosodju in opozarja, da Slovenija vse bolj spominja na nedelujočo državo, kjer državljani in investitorji ne morejo več zaupati sistemu, ki išče koristi le za svojo elito. 

Ministra Simona Maljevca komentator kritizira zaradi njegovega vodenja projekta dolgotrajne oskrbe, saj meni, da je ministrstvo neučinkovito in birokratsko nesposobno. Opozarja, da je država pobrala več kot 140 milijonov evrov prispevkov, pri čemer denar večinoma stoji neporabljen, medtem ko je minister tik pred interpelacijo sprejel interventni zakon, ki ljudi v domovih za starejše samodejno vključuje v nov sistem brez odločb in soglasij. 

Ne obsodi primera, ko je učiteljica osnovne šole staršem pisala v albanskem jeziku, zaradi primera samega, temveč, ker se pri nas po besedah Jeretiča soočamo s pomankanjem patriotizma in spoštovanja do slovenstva. Doda, da, če bi bila situacija pri nas drugačna, bi tako gesto lahko smatrali le kot gesto dobre volje.

Kritizira odločitev ljubljanske občine, da podraži vozovnice za mestni promet, saj meni, da gre za še en dokaz popolne neučinkovitosti mestne prometne politike. Pravi, da je Ljubljana eno prometno najslabše urejenih mest, z zastarelo infrastrukturo, slabim javnim prevozom in previsokimi parkirninami, kar prebivalce odvrača od uporabe javnega prometa. Odločitev mestnega sveta, da zavrne pobudo Piratske stranke za referendum pa vidi kot pravno sporno in izraz arogance mestnih oblasti.

Ob novem Guinnessovem rekordu Anžeta Zavrla, ki je v štirih urah pretekel maraton med igranjem na harmoniko, Jeretič poudarja, da Slovenija kljub številnim uspešnim posameznikom: športnikom, umetnikom, inovatorjem, trpi zaradi pomanjkanja kolektivnega duha in sodelovanja. Narod naj bi se preveč osredotočal na individualizem in premalo na skupno dobro, kar ogroža tudi dolgoročno stabilnost države. Opozarja, da brez zdravega patriotizma in zavedanja o skupnosti ni mogoče graditi trdne in uspešne družbe.

Več si lahko pogledate v tokratnem Odmevu tedna, obdelali pa smo tudi teme kot so Portorož kot prestolnica Sredozemlja, dogovori o gradnji nukleark, izvedbo referenduma, odpiranje gradbišč na cestah in s tem mnoge cestne zapore, umetniki kot politični agitatorji, izgubljena tožba Zorana Jankovića in še kaj.