Rafinerijska kriza bi lahko vztrajala tudi leta 2027

Slovenski vozniki so ta teden dočakali pocenitev dizla, vendar opozorila s svetovnih trgov ne napovedujejo hitre vrnitve poceni goriva. Goldman Sachs ocenjuje, da bodo omejene rafinerijske zmogljivosti in obnavljanje izpraznjenih zalog pritiskali na cene tudi prihodnje leto. Vladni ukrepi medtem blažijo stroške za slovenske potrošnike: po oceni pristojnega ministrstva bi bil liter dizla brez regulacije in razbremenitev približno 30 centov dražji.

Cena surove nafte je le prvi člen v verigi, ki se konča na bencinski črpalki. Tudi če se dobava nafte izboljša in njena cena zniža, morajo rafinerije iz nje proizvesti dovolj uporabnega goriva. Prav pri predelavi se zdaj kažejo omejitve, zaradi katerih bi lahko dizel ostal razmeroma drag tudi ob umiritvi naftnega trga.

Za Slovenijo, katere gospodarstvo je močno povezano s cestnim prevozom, je to pomembno opozorilo. Dražji dizel obremenjuje prevoznike, kmetijstvo, gradbeništvo in podjetja, posredno pa lahko povečuje tudi stroške oskrbe trgovin ter cene izdelkov.

Goldman Sachs: pritisk na cene tudi prihodnje leto

Po poročanju CNBC Goldman Sachs pričakuje, da bodo razlike med cenami dizla oziroma letalskega goriva in surove nafte leta 2027 v povprečju presegale 40 dolarjev na sod. Običajna raven je približno 20 dolarjev. Banka obenem dopušča možnost, da bi se brent ob normalizaciji dobav ustalil okoli 80 dolarjev na sod.

Nikhil Bhandari, sovodja raziskav naravnih virov za azijsko-pacifiško regijo pri Goldman Sachsu, opozarja, da bi okrevanje povpraševanja zahtevalo najvišjo izkoriščenost svetovnih rafinerijskih zmogljivosti v zadnjih dveh desetletjih. Po oceni banke ostaja približno dva milijona sodov dnevnih zmogljivosti na Bližnjem vzhodu nedelujočih, ponudbo pa omejujejo tudi poškodovane ruske rafinerije.

Napoved pomeni, da bi pomanjkanje goriva lahko vztrajalo dlje od motenj pri dobavi surove nafte. Ob ponovnem povečanju porabe bi se pritisk na predelovalne obrate še stopnjeval.

Visoke cene v takšnih razmerah omejujejo povpraševanje: del kupcev zmanjša porabo, odloži prevoze ali poišče prihranke. To je posledica neravnovesja med ponudbo in potrebami trga, ki jo najbolj občutijo dejavnosti z malo možnostmi za nadomestitev dizla.

Zakaj pocenitev nafte še ne pomeni pocenitve dizla

Razliko med ceno derivata in surove nafte analitiki označujejo z izrazom 'crack spread'. Gre za kazalnik razmer na trgu predelave nafte, ki ga ne smemo enačiti s čistim dobičkom rafinerije. Iz te razlike mora predelovalec pokriti tudi energijo, delo, vzdrževanje in druge stroške.

Za voznike je pomemben predvsem učinek: če se surova nafta poceni, dizla pa še vedno primanjkuje, lahko njegova veleprodajna cena ostane visoka. Zato gibanje brenta samo po sebi ne zadošča za napovedovanje cen na črpalkah.

Če se surova nafta poceni, dizla pa še vedno primanjkuje, lahko njegova veleprodajna cena ostane visoka. 

Končna maloprodajna cena vključuje še prevoz, distribucijo, trgovsko maržo in davčne obremenitve. V Sloveniji nanjo vpliva tudi regulacija. Posamezna pocenitev nafte se zato ne prenese nujno v enako veliko ali takojšnjo pocenitev goriva.

IEA potrjuje napetosti pri ponudbi

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je v septembrskem poročilu navedla, da so rafinerije avgusta predelale 81,4 milijona sodov nafte na dan, kar je 4,2 milijona manj kot leto prej. Zmanjšanje je zajelo Bližnji vzhod, Rusijo in del azijskih gospodarstev.

Posebej izrazite so bile motnje pri dizlu. Neto izvoz dizla oziroma plinskega olja iz držav Perzijskega zaliva je avgusta znašal približno 390.000 sodov dnevno, le nekaj več kot četrtino predvojne ravni. Skupni neto izvoz iz zalivskih držav in Rusije je bil za 1,6 milijona sodov dnevno manjši kot februarja. Takrat sta območji predstavljali skoraj 45 odstotkov svetovne trgovine s tem gorivom po morju.

Neto izvoz dizla oziroma plinskega olja iz držav Perzijskega zaliva je avgusta znašal približno 390.000 sodov dnevno, le nekaj več kot četrtino predvojne ravni. 

Izpad tolikšnega dela dobave je težko hitro nadomestiti. Druge rafinerije lahko povečajo proizvodnjo, vendar imajo tudi same tehnične omejitve in potrebujejo redno vzdrževanje. Visoke prodajne cene so spodbuda za večjo proizvodnjo, ne morejo pa čez noč ustvariti novih zmogljivosti.

Zaloge bo treba ponovno napolniti

Dodatno težavo predstavljajo zmanjšane zaloge. Po podatkih IEA so se opazovane svetovne zaloge nafte avgusta zmanjšale za 95 milijonov sodov, skupni upad od februarja pa je dosegel 507 milijonov sodov. Agencija za leto 2027 predvideva tudi ponovno rast svetovnega povpraševanja po nafti, in sicer za 2,6 milijona sodov dnevno.

Proizvodnja bo morala tako pokrivati tekočo porabo in omogočiti obnovo rezerv. Polnjenje skladišč pomeni dodatno povpraševanje, ki lahko zavira pocenitve tudi po izboljšanju dobave.

Pri podatkih o rezervah je treba razlikovati med skupnimi zalogami nafte in zalogami že predelanih goriv. Za oskrbo z dizlom je pomembno oboje: razpoložljiva surovina in sposobnost rafinerij, da iz nje pravočasno proizvedejo gorivo.

Tudi generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva je pred jesenskimi zasedanji opozorila na gospodarska tveganja zaradi visokih cen energije. Energetski pritisk se po njenem prepleta z visoko zadolženostjo držav in dražjim financiranjem, kar zmanjšuje prostor za odzivanje na nove pretrese.

V Sloveniji dizel cenejši, vladni ukrepi blažijo račun

Slovenski potrošniki so v tem tednu vendarle deležni razbremenitve. Od 6. do vključno 12. oktobra znaša najvišja dovoljena cena standardnega dizla na servisih zunaj avtocest in hitrih cest 1,883 evra za liter. Pred spremembo je znašala 1,929 evra.

Pri 50-litrskem rezervoarju to pomeni račun v višini 94,15 evra oziroma 2,30 evra manj kot v prejšnjem obdobju. V primerjavi s ceno 2,012 evra iz druge polovice septembra je takšno polnjenje cenejše za 6,45 evra.

Še večjo razliko kaže ocena ministrstva o učinku regulacije in razbremenitev. Brez teh ukrepov bi liter dizla po njegovi oceni stal približno 2,185 evra. Razlika do sedanje regulirane cene znaša 30,2 centa na liter oziroma 15,10 evra pri 50 litrih. Gre za modelsko oceno ministrstva, ne za dejansko izmerjeno ceno na nereguliranem trgu.

Takšna razbremenitev je pomembna za gospodinjstva, ki avtomobil potrebujejo vsak dan, in za podjetja z veliko porabo goriva. Pokaže tudi, da lahko država del zunanjega cenovnega pritiska ublaži, čeprav na svetovne rafinerijske zmogljivosti nima neposrednega vpliva.

Drag dizel se pozna tudi zunaj črpalk

Pri prevoznikih lahko že nekaj centov razlike pomeni občutno spremembo mesečnih stroškov. Podjetje, ki porabi 10.000 litrov dizla, ob podražitvi za deset centov na liter plača 1.000 evrov več. Če dodatnega izdatka ne more prenesti v ceno storitve, se zmanjša njegov zaslužek.

Podobno velja za kmetijstvo in gradbeništvo. Stroji potrebujejo gorivo ne glede na kratkoročna nihanja cen, možnosti za hitro zamenjavo tehnologije pa so omejene.

Dražji prevoz lahko vpliva na cene hrane, materiala in drugih izdelkov.

Dražji prevoz lahko nato vpliva na cene hrane, materiala in drugih izdelkov. Prenos ni samodejen in je odvisen od konkurence, pogodb ter sposobnosti podjetij, da del stroškov prevzamejo sama. Kljub temu dolgotrajno drag dizel predstavlja pritisk, ki presega strošek posameznega polnjenja rezervoarja.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih mesecih?

Opozorilo Goldman Sachsa ne pomeni, da bo dizel v Sloveniji vse leto 2027 stal toliko kot danes. Vmesne pocenitve so mogoče. Na ceno bodo vplivali razvoj konfliktov, obnova rafinerij, povpraševanje, tečaj dolarja in domači ukrepi.

Za trajnejšo umiritev pa bo potrebno več kot izboljšanje dobave surove nafte. Povečati se mora tudi razpoložljivost predelanih goriv, obnoviti zaloge in zmanjšati tveganje novih izpadov.

 Na ceno dizla bodo vplivali razvoj konfliktov, obnova rafinerij, povpraševanje, tečaj dolarja in domači ukrepi.

Za slovensko vlado bo zato pomembno ohraniti premišljen odziv na cenovne pritiske, ob upoštevanju stroškov za javne finance. Sedanje razbremenitve potrošnikom prinašajo merljivo korist. Če bodo težave s ponudbo vztrajale, bo vse pomembnejše tudi vprašanje, kako pomoč usmeriti k gospodinjstvom in dejavnostim, ki dražje gorivo najtežje prenesejo.

Svetovni trg trenutno pošilja jasno sporočilo: več razpoložljive nafte še ne zagotavlja dovolj poceni dizla. Dokler bodo rafinerije in zaloge ostajale pod pritiskom, bodo tudi pocenitve na črpalkah negotove.