Verk: Zavestno zanemarjanje pravosodja zločin nad pravno državo

"Stati inu obstati, je pred več kot štiristo leti izrekel naš veliki Slovenec in reformator Primož Trubar, a vendar danes Slovenci vse bolj delamo tako, kot da ne želimo ne stati ne obstati,” je na družabnem omrežju zapisal predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk in ob tem dodal, da je morda na praznični dan nespodobno govoriti o poteh in stranpoteh slovenske politične oblasti, a vendar je praznični dan več kot naročen, da uredimo svoje misli in pričnemo delovati državotvorno, zakonito in pošteno.

V nasprotnem bomo po mnenju sindikalista in nekdanjega pravosodnega policista Frančiška Verka zelo težko obstali in obvarovali tisto, kar nam je pred skoraj pol stoletja naročil oziroma na slovenska srca za vedno položil naš Primož Trubar. Verk je v svojem zapisu poudaril, da skozi svoje sindikalno delo in delovanje Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) vseskozi deluje z veliko mero odgovornosti, zato vseskozi zagovarja strokovno in zakonito delo javnih uslužbencev države in uprav lokalnih skupnosti. Pristojnim prijavljajo vse utemeljene sume zlorab javnih pooblastil in zlorab ter razmetavanja javnega denarja, kar pa po Verkovih besedah niti slučajno ni všeč pristojnim in odgovornim funkcionarjem ter uradnikom na položaju.  “Tako se mi je zgodilo, da sem v vlogi predsednika SDOS prijavil utemeljen in listinsko podprt sum zlorabe javnih pooblastil, ‘prijeli’ pa so mene,” je opozoril na dogajanje v naši državi.

“Ob vseh zlorabah javnega denarja, ki ga v svoje zasebne žepe nekaznovano bašejo posamezniki in vrhunsko organizirana plenilska politično-ekonomska omrežja, je zavestno zanemarjanje pravosodja  zločin nad pravno državo, zato ne zmorem in tudi ne bom razumel stanja, ko država noče kadrovsko okrepiti in spodobno plačati inšpektorjev državnih inšpektoratov, neposrednih izvrševalcev pooblastil države (javnih uslužbencev upravnih enot) in seveda vseh pripadnikov represivnega dela državnega aparata, uslužbencev sodne uprave ter javnih agencij in skladov,” je še zapisal Verk.

V nadaljevanju je izpostavil, da tudi noveliran sistem plač v javnem sektorju ne bo kaj prida popravil plač, zato bo vse manj kandidatov za inšpektorje, pravosodne policiste, policiste, vojake, carinike, pooblaščene uradne osebe FURS, občinske redarje in uslužbence upravnih enot, kar posledično pomeni slabitev javne varnosti in pravne države, kar je še posebej nevarno, saj je potrebno poskrbeti za tisoče migrantov in prosilcev za politični azil in seveda za enormno število tujcev, migrantov in njihovih tihotapcev, ki že presega polovico vseh zapornikov v slovenskih zaporih.

“Pri vsej tej ‘skrbi’ pa ostajajo prazne postelje v domovih starejših občanov (DSO), saj zaradi slabih plač ne dobijo negovalnega osebja in drugih strokovno tehničnih delavcev, ki bi skrbeli za onemogle ostarele občane, zato bi nekateri povsem nestrokovni politični odločevalci prazne postelje v DSO zapolnili kar z migranti,” je bil še kritičen.

Pravosodni policisti in drugi zaporski uslužbenci so bili ponovno spregledani

Da bodo posledice vse hujše, je Verk opozoril tudi v pismu, ki ga je namenil pravosodni ministrici Andreji Katič, ministru za javno upravo Francu Propsu, finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču ter predsedniku vlade Robertu Golobu. Z nedavno parafirano kolektivno pogodbo za javni sektor Verk ni zadovoljen, opozarja, da so bili pravosodni policisti in drugi zaporski uslužbenci ponovno spregledani. V pogodbi je med drugim določeno, da so do dodatka v višini 10-odstotne urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca upravičeni tudi tisti, ki neposredno delajo “z vlagatelji namere, prosilci za mednarodno zaščito, z osebami s priznano začasno zaščito in mednarodno zaščito ter tujci, ki so nezakonito v Republiki Sloveniji, nameščenimi v nastanitvenih centrih”. Gre za člen o dodatkih za nevarnost in posebne obremenitve - kjer pa so ponovno izpustili pravosodne policiste in strokovne delavce v zaporih. 

»Po obrazložitvi vladne strani bi do omenjenega dodatka bili upravičeni uslužbenci azilnih domov Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, na predlog obeh sindikatov policije pa tudi uslužbenci Centra za tujce v Postojni, ki sodi pod upravo policije,« je med drugim zapisal v pismu in nadaljeval: »Predlog policijskih sindikatov, da morajo predmetni dodatek dobiti tudi policisti in drugi javni uslužbenci, ki delajo v napol praznem Centru za tujce v Postojni, je terjal še kako upravičeno zahtevo, da so vsaj do 10 odstotkov dodatka iz tega naslova upravičeni tudi pravosodni policisti in strokovni delavci s tujci prenapolnjenih slovenskih zaporov oziroma Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS), med katerimi so v večini migranti in njihovi tihotapci, ki so storilci uradno pregonljivih kaznivih dejanj, zato iz zaporov ne morejo oditi, tako kot lahko to storijo stanovalci azilnih domov, ki jim nihče ne sme preprečiti njihove namere oziroma kakorkoli ovirati nadaljevanja njihove poti v bogatejše države Evropske unije.«

Brez ukrepov bo kriza le še večja

Kadrovsko oslabljene posadke pravosodnih policistov in ostalih strokovnih delavcev, ki opravljajo varovanje, nadzor in strokovno psihosocialno obravnavo ter materialno oskrbo zapornikov, se dnevno srečujejo z vse bolj zahtevnimi strokovnimi problemi in nevarnostmi za življenje in telo, a vendar sta Verkov predlog, da so do posebnega dodatka še kako upravičeni, preslišali tako vladna kot sindikalna stran oziroma večina sindikalnih vodij javnega sektorja, ki javnim uslužbencem zaporov in tudi drugim državnih uradnikom praviloma niso kaj prida naklonjeni. »Ne želim nikogar posebej kriviti za vse slabše kadrovsko in prostorsko stanje v slovenskih zaporih, a vendar je več kot pomenljivo, da že od same ustanovitve  pogajalske skupine, ki jo je imenovala aktualna vlada, Ministrstvo za pravosodje nima svojega predstavnika v vladni pogajalski skupini,« je med drugim še izpostavil Verk ter v pismu zaprosil, naj njegovo pisanje razumejo kot resno opozorilo pred kadrovsko krizo, ki je že in bo brez ustreznih ukrepov le še vedno večja in z vse hujšimi posledicami.