Vemo o borcih ISIS iz Evrope, a še več je ruskih ekstremistov
Mediji večkrat poročajo o velikem številu borcev v vrsth ISIS-a iz Evrope. Mnogo manj pa je znano, da je v tem trenutku v vojaški sestavi Islamske države več kot 2.000 ruskih državljanov.
Na bojiščih v Siriji in Iraku je ruski jezik med terroristi ISIS-a druga najbolj pogosta tuja govorica.
Večinoma gre za borce iz Severnega Kavkaza, ki so v dolgih letih pritiskov oblasti in nasilne urbanizacije rešitev videli v ideologiji ter boju Islamske države, piše Newsweek.
Mnogi Rusi danes Severni Kavkaz vidijo kot gojišče ekstremizma in terorizma, kar je do neke mere točno. Regijo so namreč v zadnjih dveh desetletjih pretresale vojne, teror in brutalno rušenje oblasti.
A pri vsem skupaj gre prej za veliko družbeno spremembo, kot pa za medverski ali medetnični konflikt. Da je regija postala gnezdo radikalnih ekstremistov, ki delajo probleme po vseh Rusiji in odhajajo čez meje na bojišča Bližnjega Vzhoda, je v veliki meri "zaslužna" ruska državna politika.
Ob kolapsu Sovjetske zveze pred petindvajsetimi leti so namreč dežele na jugu te komunistične tvorbe še vedno živele v tradicionalnih ruralnih skupnostih. Čečenija, Dagestan, Ingusetija in druga območja so bila med zadnjimi deležna ruske urbanizacije.
In ta je bila izvedena intenzivno, zgolj v dveh kratkih desetletjih. Ljudje, na hitro strgani iz ruralnih okolij ter poseljeni v nova ruska mesta, so izgubili stik s svojim domom, navadami in tradicijami. To je tako v mestih kot zapuščenih vaseh vzpodbudilo svojevrstno islamsko renesanso, saj so na veri ponovno gradili svojo identiteto in se povezovali v skupnosti.
Slednje pa je vzbudilo strahove v ruski družbi in pri oblasteh, odziv katerih je sčasoma vodil v svojevrsten političen pritisk in celo teror nad ruskimi muslimani, ekonomskimi migranti in pripadniki tradicionalnih skupnosti.
Tako je prav odziv Rusov na prebujenje Islama ustvaril ekstremiste, katerih so se tako bali.
Teroristi ali ...?
Ruske oblasti tako ustvarjajo mit, da so vsi muslimani, ki zapuščajo Rusijo in druge države bivše Sovjetske zveze, ekstremisti in teroristi. Ampak realnost je mnogo bolj kompleksna od te poenostavljene logike.
V zadnjih petindvajsetih letih so namreč mnogi muslimani iz teh držav odhajali na študij v Egipt, Združene arabske emirate, Sirijo in Turčijo. Mnogi so tam tudi ostali, drugi bi se želeli vrniti, vendar so se bali preganjanja ruskih oblasti.
Pritisk varnostnih agencij v Rusiji in tudi drugih državah se je v zadnjih treh letih dodatno okrepil, zato se je število muslimanskih aktivistov, ki so zapustili svoje države ter odšli v Ukrajino, Egipt in Turčijo, močno povečal.
Velika skupina takšnih političnih emigrantov se je ustalila v Turčiji. Med njimi so večinoma deklarirani nasprotniki nasilja.
Nekaj sto ljudi se je odločilo za bojevanje v Siriji na strani sirske opozicije, pri fronti Al Nusra ali pri drugih uporniških muslimanskih skupinah.
Predvsem druga generacija muslimanov v Rusiji pa se je odločila za bojevanje pod zastavo Islamske države. Prav ti mladeniči s Severnega Kavkaza so namreč doživeli pritiske ruskih oblasti na njihove starše in trpeli za posledicami proti njim usmerjene državne propagande.
Tako so sčasoma postali bogat kadrovski bazen ekstremističnih fanatikov ISIS-a.
Putin: Blizu smo dogovoru glede Sirije
Vladimir Putin je v nedavnem intervjuju povedal, da bi lahko Rusija in ZDA kmalu dosegli dogovor glede Sirije. Po njegovem mnenju so blizu rešitvi, ki bi bila ključnega pomena za končanje državljanske vojne v Siriji.
"Vedno bolj gremo v pravo smer. Mislim da bomo v bližnji prihodnosti sposobni doseči dogovor, ki bo veljal za celotno mednarodno skupnost." Putin sicer ne verjame, da bo kompromis sklenjen z danes na jutri, poudaril je pa, da je rešitev precej bližje kot je bila še pred časom.
Vladimir Putin je v nedavnem intervjuju povedal, da bi lahko Rusija in ZDA kmalu dosegli dogovor glede Sirije. Po njegovem mnenju so blizu rešitvi, ki bi bila ključnega pomena za končanje državljanske vojne v Siriji.
"Vedno bolj gremo v pravo smer. Mislim da bomo v bližnji prihodnosti sposobni doseči dogovor, ki bo veljal za celotno mednarodno skupnost." Putin sicer ne verjame, da bo kompromis sklenjen z danes na jutri, poudaril je pa, da je rešitev precej bližje kot je bila še pred časom.
Rusi najbolj aktivna varnostna agencija na Češkem
Češke varnostne agencije so v svojem letnem poročilu med drugim izpostavile, katere varnostne sile so najbolj aktivne na njenem ozemlju. Prednjačijo Kitajci, a najbolj dejavni na Češkem ozemlju so ruske varnostne agencije.
Rusi naj bi na Češkem ozemlju imeli 6 ciljev:
Češke varnostne agencije so v svojem letnem poročilu med drugim izpostavile, katere varnostne sile so najbolj aktivne na njenem ozemlju. Prednjačijo Kitajci, a najbolj dejavni na Češkem ozemlju so ruske varnostne agencije.
Rusi naj bi na Češkem ozemlju imeli 6 ciljev:
- prebuditev čeških medijev, ki bi jih infiltrirali s rusko propagando
- krepitev odpornosti za informacije ruskega občinstva
- vplivanje na dojemanja in misli češkega občinstva ter slabitev njihove odpornosti in konfrontacije
- podiranje odnosa z EU in NATO, ter odnosov med Češko in Poljsko
- podiranje ugleda Ukrajine in njena osamitev v mednarodni skupnosti s pomočjo čeških državljanov in organizacij.
Zadnje objave
Prehranska revolucija po Golobovo
26. 5. 2026 ob 8:36
Procesni in timski pristop k izvajanju aktivnosti
26. 5. 2026 ob 6:00
Bodo poslanci le morali biti trezni?
25. 5. 2026 ob 19:24
Ali Trump iranskemu režimu podaljšuje življenje?
25. 5. 2026 ob 19:02
Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji po mesecih padanja vendarle bolj optimistično
25. 5. 2026 ob 18:40
Ekskluzivno za naročnike
Procesni in timski pristop k izvajanju aktivnosti
26. 5. 2026 ob 6:00
Ali lahko Slovenija še najde skupni jezik?
25. 5. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
26
MAJ
26
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
MAJ
27
Vabilo na predavanje iz cikla Pozabljena zgodovina
11:00 - 12:00
MAJ
29
Andrej Perko: Premene 29. maj – 30. junij 2026
19:00 - 20:00
MAJ
29
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.