Velika sobota - iz žalosti v veselje

Velika sobota, ki že naznanjuje veliko noč, ima pomembno mesto v življenju mnogih kristjanov, saj na ta dan verniki počastijo Jezusa v božjem grobu. Na ta dan iz spoštovanja do Kristusa v grobu nikjer ne zvonijo cerkveni zvonovi, tudi orgle do večerne vigilije mirujejo. Zvečer pa se obhaja slovesna velikonočna vigilija, ko se oglasi slovesno petje, zaigrajo orgle in zadonijo zvonovi.

Velika sobota je še posebej pomembna za odrasle katehumene, saj jim takrat duhovniki in škofje podelijo zakramente uvajanja v krščanstvo, torej krst, obhajilo in birmo. Na ta dan verniki pri sveti maši obnovijo tudi svoje krstne obljube.

Sama velikonočna vigilija je polna simbolike in bogatih bogoslužnih elementov, zaradi česar ji pogosto rečemo »mati vseh vigilij«.

Ogenj

Na ta dan mnogokateri Slovenec prinese jedi k blagoslovu, že v zgodnjih jutranjih urah pa na svoj dom sprejme blagoslovljen ogenj ali pride ponj v bližnjo cerkev. Včasih je veljalo, da so s tem ognjem gospodinje zakurile v peči in nato pripravljale jedi za 'žegen'.

Slovenska škofovska konferenca je simboliko ognja opisala z besedami: »Ogenj použiva, ogreva, žge, prečiščuje …, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. V Svetem pismu nastopa na več mestih: npr. Bog se Mojzesu prikaže v gorečem grmu na gori Sinaj (prim. 2 Mz 3,2); Izraelce je na poti skozi puščavo spremljal ognjeni steber, ki je bil znamenje Božje navzočnosti (prim. 2 Mz 13,21–22) ter drugod, kjer ima vlogo prečiščevanja.«

V Svetem pismu torej ogenj označuje Boga, saj je tako kot Bog nepristopen in očiščuje. Sveti duh tudi pogosto zavzame obliko ognja, na primer: »Sveti Duh se je v šumu, ki je nastal ob bližajočem se viharju, spustil nad apostole v obliki plamenu podobnega jezika (prim. Apd 2,1–3).«

Ogenj sveti, greje, varuje, omogoča razvoj obrti in očiščuje. Ko je človek živ, je tudi topel. Tako je ogenj pomemben del našega preživetja in simbolizira zmago življenja nad smrtjo.

Pomen vode

Na veliko soboto se blagoslavlja tudi voda, ki podobno kot ogenj očiščuje. Brez vode ne moremo preživeti in je tako skoraj sinonim za življenje. V krščanstvu se uporablja tudi za očiščevanje, saj predstavlja izmitje greha in prerojenje (podobno kot je otrok v materinem trebuhu v tekočini).

Slovenska škofovska konferenca je opisala simboličen pomen vode takole: »Pri krstu razumemo tudi uporabo blagoslovljene vode, ki nas spominja na prvi zakrament. Mašnik včasih na začetku maše (npr. v postnem času) občestvo pokropi z vodo, ki jo je prej blagoslovil, s čimer nas spomni, da smo bili krščeni in pri krstu tudi očiščeni grehov.«

Ta obred blagoslova z vodo izhaja iz starejšega običaja Cerkve, ko so si kristjani pred evharističnem slavjem umili roke v preddverju cerkve. S tem je zopet povezana telesna čistost z duhovno.

Blagoslov jedil

Na veliko soboto odnesemo k blagoslovu – žegnu košaro z izbranimi jedmi. Vsaka od teh jedi ima poseben simbolni pomen, povezan s krščansko vero in praznikom vstajenja. V košaro sodijo pirhi, meso, kruh ali pogača, hren in sol.

• Jajca (najpogosteje pirhi) so simbol življenja, vstajenja in novega začetka. Pomenijo pet Jezusovih ran, kaplje krvi. Pomeni tudi Kristusovo zmago nad smrtjo – pod lupino je novo življenje. Tako ima tudi simboliko zmage življenja nad smrtjo.
• Kruh je simbol Kristusovega telesa, duhovne hrane in skupnosti. Je tudi znamenje Božje dobrote in človekovega dela. Običajno se speče nekaj posebnega, okrašenega, okroglega. V različnih krajih so različne navade glede oblike in okusov.
• Sol je simbol modrosti, čistosti in zaščite. Sol je tudi sredstvo za ohranjanje – tako telesa kot duhovnih vrednot. Je tudi dodatek jedem, za katero vemo, da že manjša količina spremeni okus.
• Meso (najpogosteje šunka ali pečenka) je simbol Kristusa, velikonočnega Jagnjeta, ki je bilo darovano za naše grehe. Pomeni tudi praznovanje Kristusove zmage nad smrtjo in konec obdobja odpovedi.
• Hren zaradi svoje ostrine simbolizira Kristusovo trpljenje, a tudi moč in zdravje. Hren pomeni žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ.

Ponekod k blagoslovu nesejo tudi pomaranče, ki ravno tako s svojo krepko lupino ter sočnostjo in grenčino spominjajo na zmago življenja nad smrtjo. V košari se znajde tudi kakšna čokolada, ponekod oblati, potice in šarklji ter še marsikaj drugega. 

V nekaterih krajih se praznovanje začne že v soboto, po blagoslovu jedi, ko se družina zbere 'ob žegnu'. Ponekod pa blagoslovljene jedi počakajo v košari do velikonočnega jutra, ko se po slovesni sveti maši z vstajenjsko procesijo družina zbere k velikonočnemu zajtrku.

Vrata v veliko noč

Velika sobota pomeni vrata v veliko noč, ki je najpomembnejši krščanski praznik, saj je zmaga življenja nad smrtjo in nova priložnost za človeštvo. Tako je dobro, da veliko soboto verniki izkoristimo za refleksijo naše lastne odgovornosti v našem življenju in smo hvaležni za žrtev Jezusa Kristusa.

Tudi neverniki se lahko ustavijo ob kakšnem svetopisemskem odlomku in poiščejo kakšen odgovor na svoja vprašanja o življenju in svetu.