Veganstvo v šole kot prvi ukrep Golobove šolske reforme: mar vedo, kaj delajo?!?



Odraščala sem v petdesetih oziroma v šestdesetih letih, sredi borb in zmag tako imenovanega delavskega razreda. Že v četrtem razredu, ko je šla mama v službo, sem začela tudi kuhati. Saj ni bilo težko: zelje, repa, enolončnica, pa spet zelje in spet repa. Ob petkih smo po navadi jedli rižev narastek ali jabkovo župo s pire krompirjem. Malic v šoli ni bilo, pojedli smo, kar smo prinesli s seboj. Največkrat sta to bila kos kruha in jabolko. Kakšno razkošje sem doživela v zdravstveni koloniji v Portorožu, ko smo namesto jabolka dobili breskev!

Meso smo imeli na krožniku le ob nedeljah. Mama je kupila 30 dekagramov govejega s kostmi. Juho smo največkrat kar polizali s krožnika, goveje meso pa smo zrezali na koščke, mu dodali nekaj kuhanih jajc ter obilo čebule. Počutili smo se kot kralji! Ne vem sicer, kam naj štejem ocvirke. Teh smo se najedli spomladi, ko je bil jedilnik bolj ali manj enoličen: regrat, topel krompir, ocvirki, kis, česen in sol. Regrat smo jedli za kosilo in za večerjo, pa se ga nismo naveličali.

Zelo drugače je bilo, ko sem se primožila na kmete. Doma zrejen prašič, piščanci in zajci. Ste že kdaj pekli piščanca samo na maslu? Če niste, ne veste, kaj je dobro!

V času mladosti smo tudi otroci veliko delali, jedli smo, ko smo bili res lačni. Da bi se kdo prenažiral? Česa?! Hladilnikov ni bilo, ključ od shrambe je pa mama nosila v žepu. Prav tako se ne spomnim, da bi nas odrasli silili: ''A lahko poješ to ali ono? Če ne boš pojedla, ne greš v kino! Če ne poješ vsega, ne dobiš čokoladice, ne boš pa tudi gledala televizije!"

Minevala so leta in desetletja. Bolj kot nam je šlo dobro, več je bilo pri hrani preseravanja. Eni bi to, drugi ono. Zadnje čase imamo že tako polne riti vsega, da so nam zadišali celo murenčki.

Vedno več je takšnih, ki živijo zgolj od herbalajfov. Spet drugi prisegajo na različne oreščke, jogurte brez maščob, otrobe in podobno. Soseda Mica pravi, da sodobni svet, ki je vsega presit, ne ve, kaj bi sploh rad. A dokler se s prehrambnimi navadami poigravajo odrasli, še gre, ko pa se začnejo z otroki, pa vrag vzame šalo.
Se imamo za nepotrebno vtikanje v šolsko prehrano, ki je edina, ki dokaj spodobno funkcionira, zahvaliti gospe, s katero si premier deli mizo in posteljo?

Vse, kar si je želel, je navadna pica


Kar imamo Goloba, so vladne prostore preplavili strateški sveti. Nedavno smo dobili tudi strateški svet za prehrano, ki bo pripravil nove smernice prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Že vnaprej so povedali, da resno razmišljajo o jedilnikih na osnovi rastlinskih živil.

Se imamo za to nepotrebno vtikanje v šolsko prehrano, ki je edina, ki dokaj spodobno funkcionira, zahvaliti gospe, s katero si premier deli mizo in posteljo? Ali pa je ideja, kako zagreniti hrano na krožniku tudi otrokom, padla na pamet komu od tistih, ki se je v vladnih sobanah naveličal praskati po podplatih?

A bodimo prizemljeni! Če se – to smo videli v Tarči – Jenull, kot pravi dohtar, spozna tudi na zdravstvo, potem se ne smemo čuditi, če se Golobovi na šolske jedilnike.

Na slišano pametovanje že omenjenega strateškega sveta so se burno odzvali pediatri, ki poudarjajo, da veganska prehrana za otroke ni primerna.

Pa da ne bom krivična: podobne ideje so imeli že leta 2011. /vir/ Tudi takrat so se kresala mnenja, ali je vegetarijanska (veganska) prehrana za otroke ustrezna ali ne. Že takrat je stroka strogo odsvetovala veganski način, ki izključuje meso in mesne izdelke, ribe, mleko in mlečne izdelke ter jajca.

Dragi moji, a ste se že kdaj srečali z otrokom, ki je na dieti? Ker je morda alergičen na mleko, na gluten? Jaz sem! Neka takšna deklica prihaja na rojstne dneve moje vnukinje. Potrudim se, da skuham in spečem tisto, kar tudi ona lahko je. Otroci so solidarni z njo in nikoli ne protestirajo! Nekoč je bil prisoten tudi deček, njegovi starši so dosledni in brezkompromisni vegani. Ko sem ga vprašala, kaj bi rad jedel, me je žalostno pogledal s svojimi zasanjanimi očmi: »Pico!«

Nemočno sem stisnila pesti, kaj sem hotela drugega?!

Strateški svet je sanjal tudi o nekakšnih centralnih kuhinjah. Kot da bi živeli v kolhozih, za božjo voljo, mar ne? Ne predstavljam si, da bi centralna kuhinja obstajala recimo v Škofji Loki, od tam pa bi potem pol ure, kolikor traja vožnja, vozili kosila v Žiri, na osnovno šolo. Za božjo voljo! A ti, ki so to predlagali, sploh vedo, kaj govorijo?!

Verjetno ne, so se pa mičkeno potegnili nazaj. Zdaj pravijo, da so želeli dati le možnost izbire med mešanim in rastlinskim obrokom in niso hoteli uvajati veganske prehrane v vzgojno-izobraževalne zavode.

Skratka, dragi moji tam v beli Ljubljani, poskrbite raje, da se naša domovina ne bo znašla še v večjem obupu, kot se je že. Poskrbite raje za zdravstvo, poskrbite, da se bodo začela črpati sredstva iz evropskih skladov, poskrbite, da se ne bo uničevalo slovensko kmetijstvo, poskrbite, da se bo v parlamentu začelo resno delati in vsaj za nekaj časa pozabite na eksotične izlete malo tu in malo tam.

Sicer pa: če bi tudi otroci več migali, telovadili, pešačili, tekli, delali počepe in sklece, če ne bi gledali televizije, čepeli za računalniki, bi tisto, kar bi pojedli, hitro ''pokurili''. To ve vsaka zdrava kmečka pamet. A kdo bi jo poslušal ob dejstvu, da je iz vladnih soban že davno izginila?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUL
13
Mohorjevo v Renčah
17:00 - 22:30
JUL
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59