Kajzer opozoril, da diplomacija ni ulični aktivizem
Zunanji minister Tone Kajzer je ob današnji interpelaciji v državnem zboru zavrnil očitke opozicije, da je Slovenija z blokado skupne evropske izjave o izraelskih naselbinah odstopila od svojih zunanjepolitičnih načel. Poudaril je, da se stališča Slovenije do mednarodnega prava niso spremenila, spremenil pa se je način njihovega uresničevanja. Po njegovih besedah diplomatskih uspehov ni mogoče meriti s številom obsodb in političnih izjav, temveč s konkretnimi rezultati. »Diplomacija ni ulični aktivizem,« je opozoril. Za današnjo interpelacijo je predvidenih skoraj 14 ur razprave. Po njenem zaključku bo državni zbor odločal o zaupnici ministru.
Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer se danes v državnem zboru zagovarja pred prvo interpelacijo v mandatu vlade Janeza Janše. Poslanske skupine Socialnih demokratov (SD), Svobode in Levice so jo vložile septembra, predvsem zaradi slovenske odločitve, da ne podpre skupne izjave Evropske unije proti širjenju izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Ministru očitajo tudi pomanjkljivo obveščanje državnega zbora in odmik od dosedanje zunanjepolitične usmeritve države.
Prvopodpisana pod interpelacijo Andreja Katič iz SD je v uvodni obrazložitvi poudarila, da slovenska zunanja politika ne sme biti podrejena interesom posameznih tujih vlad ali osebnim odnosom predsednikov vlad. Posebej je izpostavila izraelski projekt E1, ki bi z nadaljnjo gradnjo naselbin otežil vzpostavitev ozemeljsko povezane palestinske države. Opozicijo zanima, zakaj je Slovenija preprečila sprejetje skupne evropske izjave, kdo je sprejel takšno odločitev in zakaj parlament o njej ni bil pravočasno obveščen.
Kajzer: Še ena izjava ne bi prinesla rezultatov
Tone Kajzer je pojasnil, da je bila nepridružitev skupni izjavi EU legitimna odločitev v okviru diplomatskega usklajevanja. Na zunanjem ministrstvu je po njegovih besedah prevladala strokovna ocena, da nova izjava vseh 27 članic v tistem trenutku ne bi prinesla dodatne vrednosti. »Trajnega in stabilnega miru na Bližnjem vzhodu, ki temelji na medsebojnem zaupanju vseh vpletenih strani, ni mogoče doseči s serijami izjav, resolucij in javnih obsodb,« je poudaril. Spomnil je, da je visoka predstavnica EU izjavo kljub temu podala v svojem imenu.
»Evropa ni razpadla,« je pripomnil in poudaril, da evropska stališča glede nezakonitosti izraelskih naselbin ostajajo nespremenjena. Minister je odločitev utemeljil tudi s političnimi razmerami pred volitvami v Izraelu in Palestini. Po njegovi oceni bi dodatna zaostritev lahko okrepila skrajna stališča in zmanjšala možnosti za dialog. Zavrnil je očitke, da Slovenija podpira izraelske kršitve mednarodnega prava. Poudaril je, da država ostaja zavezana zaščiti civilnega prebivalstva, spoštovanju mednarodnega prava in rešitvi dveh držav.
»Izrael ima seveda pravico do samoobrambe, vendar mora biti ta skladna z mednarodnim pravom,« je dejal. Ob tem je ponovno obsodil napad Hamasa 7. oktobra 2023. Kajzer je nasprotoval razumevanju diplomacije, pri katerem bi bila njena uspešnost odvisna predvsem od javnih obsodb. Po njegovih besedah se diplomatsko delo pogosto začne šele takrat, ko ugasnejo televizijske kamere in se končajo novinarske konference.
Zakaj parlament ni bil obveščen?
Eden osrednjih očitkov interpelacije se nanaša na obveščanje državnega zbora. Andreja Katič je poudarila, da poslanci o pomembni spremembi slovenskega ravnanja niso bili obveščeni, temveč so zanjo izvedeli iz tujih medijev. Opozorila je, da opozicija ne zahteva parlamentarnega odobravanja vsake diplomatske odločitve, pričakuje pa pravočasno in vsebinsko obveščanje o pomembnih zunanjepolitičnih zadevah.
Kajzer je odgovoril, da je treba razlikovati med obveščanjem in predhodnim soglasjem parlamenta. Vlada je po njegovih besedah pristojna za izvajanje zunanje politike, odločitev o nepridružitvi posamezni nezavezujoči izjavi pa ne pomeni spremembe državne zunanjepolitične strategije. Spomnil je tudi na prakso svoje predhodnice Tanje Fajon, v času katere se je Slovenija pridružila številnim evropskim izjavam, ne da bi ministrica za vsako pridobila predhodno soglasje parlamentarnih odborov. »Še pred dobrega pol leta se je to štelo za normalno operativno odločitev vlade in zunanjega ministrstva. Danes, ko vlada izvaja enako pristojnost in se v enem primeru odloči za nepridružitev, pa se to razglaša za kršitev,« je opozoril.
Katičeva očitala, da Slovenija z Izraelom govori predvsem o gospodarstvu
Andreja Katič je opozorila tudi na septembrski obisk izraelskega zunanjega ministra Gideona Sara v Ljubljani in politično-strateški dialog med državama 4. novembra. Po njenih besedah je Kajzer pred tem neposredne stike z izraelskimi predstavniki zagovarjal kot priložnost za odpiranje težkih vprašanj, med drugim glede Gaze in nezakonitih naselbin. Toda ob obisku izraelskega zunanjega ministra je po lastnih pojasnilih dejal, da z izraelskim kolegom nista odpirala regionalnih in drugih kompleksnih vprašanj.
Podobno naj bi bilo tudi na novembrskem srečanju, kjer sta državi razpravljali predvsem o gospodarskem sodelovanju, znanosti, umetni inteligenci, zdravstvu in drugih razvojnih priložnostih. Kajzer je v zagovoru poudaril, da neposredni dialog z Izraelom ne pomeni podpore ravnanju njegove vlade. Kot primer širšega diplomatskega delovanja je navedel tudi srečanje z veleposlaniki arabskih držav 11. novembra, na katerem so razpravljali o Gazi, Jemnu, Sudanu in mirovnih prizadevanjih.
Predstavil je še gospodarske in diplomatske aktivnosti ministrstva v prvih mesecih mandata, med drugim krepitev sodelovanja s sosednjimi državami, Nemčijo, Francijo, Armenijo in državami jugovzhodne Azije. Posebej je izpostavil pomen gospodarske diplomacije za odpiranje novih trgov slovenskim podjetjem.
Breznik opoziciji očital dvojna merila
V imenu poslanske skupine SDS je ministru podporo izrazil Franc Breznik, ki je interpelacijo označil za posledico političnega nestrinjanja z eno diplomatsko odločitvijo. Poudaril je, da Slovenija potrebuje zunanjo politiko, usmerjeno v gospodarsko in tehnološko sodelovanje, ne pa v domače ideološke spore. Po njegovi oceni je prejšnja vlada Roberta Goloba preveč pozornosti namenjala javnim političnim sporočilom in premalo konkretnim diplomatskim rezultatom.
Breznik je posebej izpostavil sodelovanje z Izraelom na področju umetne inteligence, kibernetske varnosti, farmacije in drugih naprednih tehnologij. Spomnil je na septembrski podpis programa sodelovanja med državama na področju izobraževanja, znanosti, kulture, mladih in športa. Opoziciji je očital tudi dvojna merila pri razumevanju pristojnosti parlamenta. Po njegovih besedah zunanja ministrica Tanja Fajon za številne evropske izjave prav tako ni pridobivala predhodnih soglasij parlamentarnih odborov.
Breznik razkril svojo različico Veselovega umika
Franc Breznik je v nadaljevanju odprl tudi vprašanje umika kandidature Tomaža Vesela za evropskega komisarja leta 2024. Zatrdil je, da je bil sam priča pritiskom na Vesela in da so med njunim sestankom iz kabineta takratnega predsednika vlade Roberta Goloba prihajale uslužbenke z vnaprej pripravljeno odstopno izjavo, ki naj bi jo Vesel podpisal. Po Breznikovih besedah Vesel ob prvem takšnem poskusu izjave ni podpisal, temveč je uslužbenko napotil nazaj na vlado.
Breznik je dogajanje povezal s pritiski predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen glede spolne sestave komisarske ekipe. Omenil je tudi poznejšo kandidaturo nekdanje zunanje ministrice Tanje Fajon za posebno predstavnico EU za Sahel. Opozoril je na povečanje slovenskih humanitarnih prispevkov za to območje in postavil vprašanje povezave s kandidaturo. Hkrati je priznal, da časovno zaporedje samo po sebi ne dokazuje zlorabe sredstev.
Breznik je govor sklenil s podporo Kajzerju, za katerega je poudaril, da ima več kot 30 let diplomatskih izkušenj in da bi morali njegovo delo presojati predvsem po doseženih rezultatih.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.