Vdor množice migrantov v Španijo

Uredništvo

18. 2. 2017 ob 6:36
0 komentarjev

Svet

Skoraj 500 migrantov je v petek, 17. 2., prešlo mejo na špansko mesto Ceuta iz Maroka. Okoli 700 ljudi je hkrati navalilo na vrata pri 6-metrski ograji. 498 si jih je uspelo preiti v Španijo, pravi Španska civilna zaščita.

Masovni prehod je bil eden večjih, odkar so leta 2005 v tej španski enklavi postavili ograjo; začel se je ob petih zjutraj na štirih raznih točkah mejnega prehoda, pri čemer je bilo ranjenih 21 obmejnih stražarjev piše Deutsche Welle.

V januarju je vsega skupaj ograjo ob meji naskočilo več kot 1.000 ljudi, zaradi česar je bilo ranjenih 50 predstavnikov maroških in španskih straž. Decembra je mejo poskušalo prekoračiti 900 migrantov, uspelo je 400-tim. Oktobra pa je čez bodečo ograjo uspelo priti 200-tim. .

Zaradi petkovega napada je bilo ranjenih 11 španskih policistov ter vsaj 10 predstavnikov maroških oboroženih sil. Dva migranta so morali internirati, Rdeči križ pa je poročal o več kot 30 migrantih, ki so jih v migranskem centru obravnavali zaradi polomljenih kosti in drugih poškodb.

Bolj varno kot po morju

Kljub poškodbam pa so v španskih medijih objavljali posnetke migrantov, ki so se veselili svojega prehoda na španski teritorij. Nekateri so se ovili v španske in evropske zastave in kričali "Svoboda, svoboda!".

Mejo sestavljata dve ograji, dolgi osem kilometrov in visoki šest metrov. Kljub temu je za veliko migrantov takšen način prehoda bolj varen kot pa prehod preko Sredozemskega morja.

Spoznajte duhovnika, ki je pomagal rešiti tisoče na Sredozemskem morju

Alberto Gaton je bil od septembra 2016 do januarja 2017 kaplan na španski fregati Navarra, skupaj še s 208 člani posadke. V sklopu evropske "Operacija Sofia" je v skoraj petih mesecih je s svojo ekipo rešil več kot 3.000 ljudi, piše Crux Now.

Več sto ljudi poskuša prečkati Sredozemlje v nestabilnih čolnih iz gume in lesa, pravi. "Velikokrat se pojavijo nevihte, in če nas tam ne bi bilo, bi umrli."

"Hlava Bogu nam je uspelo rešiti vse čolne, za katere smo bili odgovorni, kljub temu, da nekatere v zelo slabih morskih pogojih."

Spominja se prve rešitve: "Ko so bili na ladji, so začeli plesati, bil je vesel dan, ker nihče ni umrl. Bilo je čudovito videti rešene na varnem, z glasbo in plesom."

Ko rešujejo begunce, sprva pregledajo poškodbe, jim dajo jesti in piti. "V tem času sem vedno z družinami, z bolnimi."

Priznal je, da je delo težko. "Soočaš se s smrtjo, trpljenjem, nasiljem. Če si daleč od doma in se duhovnik predstavi kot sopotnik, s katerim se lahko razbremenijo, lahko govorijo in delijo tisto, kar ne morejo z morskimi oficirji."

Na ladji so vsak dan darovali mašo. Ker ni bilo kapele, so jo darovali kar na palubi, v slabem vremenu pa noter.

"Sedemdeset odstotkov jih je kristjanov, ki bežijo pred preganjanjem v svojih državah," je dejal Gaton.

Gaton je bil posvečen v duhovnika pri 29. letih. Po nasvetu škofa se je pridružil vojski. Ko je prišel na fregato, mu je bilo 45 let.