V ZDA družbeno neenakost in znake rasizma našli tudi v priljubljeni jabolčni piti
Ameriška jabolčna pita je ena najbolj priljubljenih sladic v ZDA in za Američane nekaj podobnega kot je za Slovence potica. Gospodinje pripravljajo vsaka svojo variacijo, a kakor so te že različne, velja konsenz, da gre za tipično ameriško sladico, ki je ameriški simbol.
A pri Guardianu so sedaj obelodanili tezo, da gre za jed, ki spodbuja prehrambeno neenakost, ki pravzaprav ni popolnoma nič ameriška. »V drami nacionalistične kulture je krvavi in mednarodni izvor jabolčne pite podvržen kolektivni amneziji,« piše Guardian.
Dodaja, da je jed simbol domačnosti postala v domišljiji ameriške skupnosti. »Jabolčna pita je toliko ameriška kot ukradena zemlja, bogastvo in delovna sila. Posledice tega živimo danes,« še pišejo. Nekateri avtorji ameriško pito uporabljajo tudi kot simbol sistemskega rasizma v ZDA.
Sestavine ameriške pite so neameriške, hkrati pa je bila njihova proizvodnja v preteklosti močno povezana z družbeno neenakostjo, so pisali pri Guardianu. Jabolka naj bi tako prvič vzgojili v Aziji, od koder naj bi po svilnati poti potovala v Sredozemlje in nato s španskimi kolonialisti na zahodno poloblo. Prav jablane naj bi kasneje označevale kolonizirana ozemlja, iz katerih so iztrebili avtohtono prebivalstvo.
Tudi sladkorni trs ni izvirno ameriški, saj so ga v ZDA v 18. stoletju prinesli jezuiti, kasneje pa je bila proizvodnja sladkorja povezana tudi s suženjstvom. Tudi recept za ameriško jabolčno pito naj bi bil različica angleškega recepta za bučno pito. Prav tako karirast prtiček, na katerem Američani strežejo jabolčno pito naj ne bil izvorno ameriški, temveč povezan s proizvodnjo bombaža, zaradi katere so bili iztrebljeni milijoni avtohtonih ameriških prebivalcev ter milijoni Afričanov in njihovih potomcev, ki so bili prodani v čezatlantski trgovini s sužnji.
V nadaljevanju pri Guardianu opozarjajo na prehransko neenakost v družbi, kjer je sedem od desetih najslabše plačanih delovnih mest v prehrambeni industriji, na teh delovnih mestih pa dela več žensk kot moških. Opozarjajo tudi na rasno ločnico v prehranskem sistemu. Tako so v raziskavi Guardiana in Univerze Northwestern družine črncev poročale o lakoti štirikrat pogosteje kot bele družine. Opozarjajo tudi na zapuščino suženjstva v prehranski industriji in grozote mednarodne trgovine, kot so nasilje, izkoriščanje, revščina in nepravičen dobiček, ki jih poganja kapitalizem.
Nazadnje pozivajo k globalnim povezavam, ki tudi na področju prehrane ne bi temeljile na zatiranju, temveč na solidarnosti in pravičnosti.
A pri Guardianu so sedaj obelodanili tezo, da gre za jed, ki spodbuja prehrambeno neenakost, ki pravzaprav ni popolnoma nič ameriška. »V drami nacionalistične kulture je krvavi in mednarodni izvor jabolčne pite podvržen kolektivni amneziji,« piše Guardian.
Dodaja, da je jed simbol domačnosti postala v domišljiji ameriške skupnosti. »Jabolčna pita je toliko ameriška kot ukradena zemlja, bogastvo in delovna sila. Posledice tega živimo danes,« še pišejo. Nekateri avtorji ameriško pito uporabljajo tudi kot simbol sistemskega rasizma v ZDA.
Sestavine ameriške pite so neameriške, hkrati pa je bila njihova proizvodnja v preteklosti močno povezana z družbeno neenakostjo, so pisali pri Guardianu. Jabolka naj bi tako prvič vzgojili v Aziji, od koder naj bi po svilnati poti potovala v Sredozemlje in nato s španskimi kolonialisti na zahodno poloblo. Prav jablane naj bi kasneje označevale kolonizirana ozemlja, iz katerih so iztrebili avtohtono prebivalstvo.
Tudi sladkorni trs ni izvirno ameriški, saj so ga v ZDA v 18. stoletju prinesli jezuiti, kasneje pa je bila proizvodnja sladkorja povezana tudi s suženjstvom. Tudi recept za ameriško jabolčno pito naj bi bil različica angleškega recepta za bučno pito. Prav tako karirast prtiček, na katerem Američani strežejo jabolčno pito naj ne bil izvorno ameriški, temveč povezan s proizvodnjo bombaža, zaradi katere so bili iztrebljeni milijoni avtohtonih ameriških prebivalcev ter milijoni Afričanov in njihovih potomcev, ki so bili prodani v čezatlantski trgovini s sužnji.
V nadaljevanju pri Guardianu opozarjajo na prehransko neenakost v družbi, kjer je sedem od desetih najslabše plačanih delovnih mest v prehrambeni industriji, na teh delovnih mestih pa dela več žensk kot moških. Opozarjajo tudi na rasno ločnico v prehranskem sistemu. Tako so v raziskavi Guardiana in Univerze Northwestern družine črncev poročale o lakoti štirikrat pogosteje kot bele družine. Opozarjajo tudi na zapuščino suženjstva v prehranski industriji in grozote mednarodne trgovine, kot so nasilje, izkoriščanje, revščina in nepravičen dobiček, ki jih poganja kapitalizem.
Nazadnje pozivajo k globalnim povezavam, ki tudi na področju prehrane ne bi temeljile na zatiranju, temveč na solidarnosti in pravičnosti.
Povezani članki
Zadnje objave
Končno bomo vedeli, iz katere države prihaja med
12. 6. 2026 ob 15:33
Žalost na Tajskem: umrla princesa, ki so jo mnogi videli kot prihodnjo kraljico
12. 6. 2026 ob 15:26
Tožba zoper gradbeno dovoljenje za prenovo Plečnikovih tržnic
12. 6. 2026 ob 13:29
ECB priznava: inflacija bo višja, gospodarska rast pa šibkejša od pričakovanj
12. 6. 2026 ob 13:28
Izjemno tvegano: na pediatriji v maju pet dojenčkov, ki so pojedli cigaretni filter
12. 6. 2026 ob 11:03
Cena Golobove prepovedi pristanka izraelskega letala
12. 6. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Cena Golobove prepovedi pristanka izraelskega letala
12. 6. 2026 ob 9:00
Koalicijska pogodba in zdravstvo
12. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
13
Sveta maša ob breznu Zalesnika v Trnovskem gozdu
16:00 - 18:00
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
4 komentarjev
Kraševka
ENAKOST v Ameriki, bo kmalu prinesla celo "BOJ PROTI ZDRAVI KMEČKI PAMETI"
Ugotovili bodo, da ne sme nihče izstopat. Lažje bo pametnega narediti NEUMNEGA, kot pa NEUMNEGA PAMETNEGA.
Nekdo je rekel: "Včasih sem bil mlad in neumen. Sedaj pa sem STAR in še vedno neumen."
To pove, da vsak je to, kar je. ENAKOSTI ni. Prav pa je, da smo ENAKOPRAVNI.
Toda enakopravni ne moremo biti samo pri plači. Tudi DELATI bi morali VSI enako in VESTNO.
Nekaterim, pa delo ne diši in raje KOLESARIJO.
Lep primer je Gale, ki namesto, da bi delal, je raje snemap. In kar je absurd, Levica mu pravi - HEROJ.
Ko bodo LENUHI razglašeni za HEROJE, se bo državi slabo pisalo.
To o hrani, kar razpravljajo v Ameriki, pa je že BLODNJA.
debela_berta
Alora, smrt Italijanom, ki delajo najboljši kavni napitek na svetu, čeprav iz surovin, ki ne prihajajo iz Italije?!
Hribarjev Rafko
Ko skupaj zmešaš žlehtnobo, koristoljubje in neumnost...
AlojzZ
... jim ni več rešitve.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.