V Ukrajini naj bi bilo kmalu še več vojaške podpore z Zahoda, obenem prihaja nekaj signalov za možnost dialoga

Uredništvo
Vir: TW @EmineDzheppar
POSLUŠAJ ČLANEK
V največjih ruskih zračnih napadih na Ukrajino od začetka vojne je bilo ubitih najmanj 19 ljudi, na tisoče Ukrajincev se je vrnilo v protiletalska zaklonišča, v več sto mestih in vaseh pa je prenehala delovati elektrika.

Napade, ki so jih na Zahodu obsodili zaradi namernega zadevanja civilnih ciljev, so v Moskvi označili za prelomnico, ki kaže na odločnost Rusije pri tako imenovani "posebni vojaški operaciji" v Ukrajini.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je obenem danes dejal, da je Moskva odprta za pogovore z Zahodom o vojni v Ukrajini, vendar še ni prejela nobenega resnega predloga za pogajanja. 

Ukrajinski predsednik Zelenski je voditelje razvitih industrializiranih držav iz skupine G7 pozval k zagotovitvi sistemov protizračne obrambe za ustavitev ruskih napadov. "Nato bo Ukrajini stal ob strani, dokler bo treba," pred vrhom pravi Stoltenberg.

Zadnji raketni napadi predvsem krvava propaganda


Predsednik Vladimir Putin je napade opisal kot odgovor na po njegovih besedah teroristične napade Ukrajine, vključno z eksplozijo v nedeljo, ki je poškodovala ruski most na Krim, ki ga je Rusija zgradila po priključitvi polotoka, ki ga je zasegla leta 2014.

Ukrajina trdi, da je Rusija v ponedeljek izstrelila 83 manevrirnih raket in da jih je najmanj 43 sestrelila. Moskva pravi, da jih je izstrelila več kot 70 in da so bile vse tarče zadete. Obe strani trdita, da je bil napad velikega obsega, kakršnega ni bilo vsaj od prvega vala ruskih zračnih napadov v prvi noči vojne februarja.

Vsaka manevrirna raketa Kalibr naj bi stala več kot 6,5 milijona dolarjev, kar pomeni, da je Moskva v enem dnevu izstrelila za približno pol milijarde dolarjev raket. Zahodni vojaški analitiki nimajo natančnih podatkov o tem, koliko raket je Rusiji ostalo, vendar že več mesecev opozarjajo na kazalnike, ki kažejo, da je zaloga omejena.

Predsednik Volodimir Zelenskiy je dejal, da je zagotavljanje večje zračne obrambe za Ukrajino njegova najpomembnejša prednostna naloga. Zahodni voditelji, vključno z ameriškim predsednikom Joejem Bidenom, so obljubili več sistemov, čeprav je za njihovo zagotovitev potreben čas.

https://twitter.com/MFA_Ukraine/status/1579830263315828736

"Prosim vas, da okrepite prizadevanja za finančno pomoč pri vzpostavitvi zračnega ščita za Ukrajino. Milijoni ljudi vam bodo hvaležni," je dejal danes voditeljem držav G7.

"Ko bo Ukrajina prejela dovolj sodobnih in učinkovitih sistemov protizračne obrambe, bo ključni element ruskega terorja in raketnih napadov prenehal delovati," je dejal Zelenski in se zahvalil nemškemu kanclerju Olafu Scholzu za pospešitev dobave protizračne obrambe IRIS-T in ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu prav tako za dobave sistemov protizračne obrambe. "Upamo, gospod predsednik, da bodo to sistemi s srednjim do dolgim ​​dosegom, ki bodo omogočili ustvarjanje večplastnega sistema obrambe," je še dejal Zelenski.

Ukrajina se zdaj zanaša na sisteme zračne obrambe iz sovjetskega obdobja, kot je S-300. Washington je pred nekaj meseci obljubil, da bo poslal svoj izpopolnjen sistem NASAMS, vendar je konec septembra sporočil, da je do dobave še približno dva meseca.

Vojaški strokovnjaki pravijo, da Ukrajina v praksi verjetno nikoli ne bo mogla braniti celotnega svojega kopenskega območja - drugega največjega v Evropi po Rusiji - pred napadi na razpršene cilje nizke prioritete. Zračna obramba, kot je ameriški raketni sistem Patriot, je namenjena predvsem zaščiti določenih ciljev visoke prioritete.

"Zaključek: Tako kot je bilo Sadamu težko preprečiti izstreljevanje raket SCUD in tako kot želimo pomagati Ukrajini, je težko v celoti preprečiti vse Putinove vojne zločine, ki žal vključujejo tudi raketne napade na civilne cilje," je tvitnil Mark Hertling, nekdanji poveljnik ameriških kopenskih sil v Evropi.

Kljub temu ponedeljkovi napadi kažejo, da Ukrajina še zdaleč ni brez obrambe. Čeprav je trditev Kijeva, da je sestrelil več kot polovico raket, nemogoče preveriti, Rusija ni zadela nobenega cilja z najvišjo strateško vrednostjo, kot so stavbe vodstva v prestolnici, ki so bile verjetno najbolje zaščitene.

Rusija ne zavrača možnosti za pogovor


Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da so Združene države Amerike že dolgo vpletene v vojno v Ukrajini. "Zdi se mi, da Američani že dolgo de facto sodelujejo v tej vojni," je dejal Lavrov na ruski državni televiziji.

Lavrov je dejal, da so uradniki, vključno s tiskovnim predstavnikom Bele hiše za nacionalno varnost Johnom Kirbyjem, dejali, da so ZDA odprte za pogovore, vendar je Rusija to zavrnila.

"To je laž," je dejal Lavrov. "Nismo prejeli nobene resne ponudbe za vzpostavitev stikov." Dejal je tudi, da Rusija ne bo zavrnila srečanja predsednika Vladimirja Putina in predsednika ZDA Joeja Bidena na vrhu skupine G20 sredi novembra v Indoneziji in da bo preučila predlog, če ga bo prejela.


V zvezi z možnostjo, da bi Turčija gostila pogovore med Rusijo in Zahodom, je Lavrov dejal, da je Moskva pripravljena prisluhniti vsem predlogom, vendar ne more vnaprej povedati, ali bi to prineslo rezultate. Dejal je, da bo imel turški predsednik Tayyip Erdogan priložnost, da ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu poda predloge, ko bosta oba ta teden obiskala Kazahstan.

Poraz Rusije tudi v Združenih narodih


Generalna skupščina Združenih narodov je zavrnila poziv Rusije, naj 193-člansko telo še ta teden izvede tajno glasovanje o tem, ali naj obsodi potezo Moskve, da si priključi štiri delno zasedene regije v Ukrajini.

Generalna skupščina je s 107 glasovi za odločila, da bo o osnutku resolucije, ki obsoja "nezakonite tako imenovane referendume" in "poskus nezakonite priključitve" Rusije, izvedla javno glasovanje, ne pa tajnega glasovanja. V ponedeljek je le 13 držav nasprotovalo javnemu glasovanju o osnutku resolucije, 39 držav se je vzdržalo, preostale države - vključno z Rusijo in Kitajsko - pa niso glasovale.

Rusija je trdila, da je zaradi zahodnega lobiranja "lahko zelo težko, če se stališča izrazijo javno". Ruski veleposlanik v ZN Vasilij Nebenzija je med ponedeljkovim zasedanjem postavil pod vprašaj prizadevanja za obsodbo Moskve.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v ponedeljek pozval mednarodno skupnost, naj jasno pokaže, da so dejanja ruskega predsednika Vladimirja Putina "popolnoma nesprejemljiva". "Zdaj je čas, da glasno podpremo Ukrajino; ni čas za vzdržanost, pomirjujoče besede ali dvoumnosti pod pretvezo nevtralnosti. Na kocki so temeljna načela Ustanovne listine Združenih narodov," je dejal Blinken v izjavi. O resoluciji naj bi tako glasovali javno v prihodnjih dneh.

Kaj bo prinesla bližnja prihodnost na bojišču?


Rusija se še vedno sooča z enakimi strateškimi težavami kot pred ponedeljkovimi napadi: Demoralizirane in slabo opremljene sile so razporejene vzdolž 1000-kilometrske fronte, dolge oskrbovalne linije pa so ranljive za ukrajinske napade.

Začetne prednosti Rusije, predvsem velika ognjena moč artilerije, so ji omogočile, da je maja in julija uničila in zavzela mesta. Od septembra pa se je izkazalo, da so njene sile, težke s topništvom, slabo kos obrambi zasedenega ozemlja pred mobilnimi in vse bolje opremljenimi ukrajinskimi enotami.

Moskva še vedno nima nadzora nad ukrajinskim zračnim prostorom, ki bi ji omogočil intenzivne napade z reaktivnimi letali in helikopterji, ki so ji pomagali premagati upornike v Siriji in Čečeniji.

Ben Hodges, nekdanji poveljnik ameriških kopenskih sil v Evropi, je dejal, da je kljub ponedeljkovim napadom videti, da ima Ukrajina na bojišču še vedno "nepovraten zagon". "Ruski logistični sistem je izčrpan in noben Rus se ne želi boriti v Putinovi vojni v Ukrajini," je zapisal na Twitterju.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Osamosvojitelji: Vrnitev obveznega vojaškega roka je edina rešitev pred grozečo vojno
  • 04. 02. 2024
Najbolj konfliktna območja na svetu. Kje v letu 2024 lahko pričakujemo vojno?
  • 02. 01. 2024
Bodo evropske vlade preko EU kmalu lažje prišle do orožarskih poslov in podprle evropsko industrijo?
  • 25. 11. 2023