V šolske klopi sedlo rekordno malo prvošolcev

Danes se je novo šolsko leto začelo za približno 190 tisoč osnovnošolcev in 88 tisoč srednješolcev. Prvošolčkov bo v letošnjem šolskem letu, prvič po 12 letih, ponovno manj kot 20 tisoč. V osnovnih šolah se letos obeta kar nekaj sprememb, ki jih je prinesla novela zakona o osnovni šoli. Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je v poslanici prvi šolski dan označil za družinski in šolski praznik, nizko število prvošolčkov pa za opomin, saj so otroci tisti, ki bodo v prihodnosti soustvarjali družbo in so največje bogastvo družbe.

Spremembe, ki jih uvaja novi zakon

Po novem bo uporaba telefonov oz. elektronskih naprav med poukom omejena zakonsko, natančneje se določa tudi pogoje vzgojnega opomina. Otroci s posebnimi potrebami se bodo lahko izobraževali na domu, posebno podporo pa se namenja otrokom iz romskih skupnosti. V osnovno šolo je vpisanih okoli 2200 romskih otrok, le tretjina uspešno konča sedmi razred osnovne šole, devetletko še toliko manj. 

V novelo zakona o osnovni šoli so tako vključeni ukrepi za zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja – šole bodo lahko za romske učence organizirale dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Novela za vse učence podrobneje opredeljuje opravičevanje odsotnosti – ob daljših neopravičenih odsotnostih lahko šola obvesti pristojni Center za socialno delo (CSD) in poda predlog uvedbe prekrškovnega postopka zoper starše.

Kako bodo v praksi potekali ukrepi za zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja, je vprašljivo. Kot smo pisali pred kratkim, je Inšpektorat RS za šolstvo in šport v letu 2022 vodil 245 prekrškovnih postopkov, od tega 223 v zvezi z neobiskovanjem pouka. V okviru omenjenih postopkov je v 43 primerih, ko je inšpekcija ugotovila, da šole še niso obveščale CSD, to opravil inšpektorat. Tudi po novem zakonu ni videti, da bi bilo prijavljanje na CSD za šole obvezno – na odgovore še čakamo.

Zakon tudi ureja možnost izjeme od obiskovanja pouka za tiste učence, ki s svojim obnašanjem ogrožajo varnost in zdravje preostalih udeležencev. Učencu, ki s svojim ravnanjem ovira izvajanje pouka tako, da dela pri pouku ni možno izvajati, lahko osnovna šola občasno zagotovi oblike organiziranega dela zunaj oddelka ali skupine.

Učencu, ki s svojim ravnanjem ovira izvajanje pouka tako, da dela pri pouku ni možno izvajati, lahko osnovna šola občasno zagotovi oblike organiziranega dela zunaj oddelka ali skupine.

Nekatere spremembe nove zakonodaje se nanašajo tudi na učitelje – zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja med drugim omogoča dopolnilno delo učiteljem pri istem delodajalcu, poleg tega spreminja postopek imenovanja ravnateljev in uvaja možnost napredovanja za tiste strokovne delavce, ki doslej niso imeli možnosti napredovanja.

Vsi niso zadovoljni

Medtem ko so ravnatelji s spremembami zakona o osnovni šoli zadovoljni, pa je bilo iz pedagoških vrst slišati nekaj kritik. Danijela Makovec Radovan je za Delo komentirala, da ne moremo in ne smemo vsega predpisati, s tem se med drugim tudi šolam spreminja funkcija – »ni več vzgojno-izobraževalna ustanova, ki potrebuje pravila, da lahko sobivamo skupaj, ampak postaja institucija, kjer je vse, kar ni skladno s pravili, sankcionirano, kar je bistveno bolj represivno,« je ocenila. Nezadovoljni so bili tudi v Skupnosti občini Slovenije. Sporočili so, da je ministrstvo brez opozorila v zakon ponovno vključilo določbo, ki je bila marca že črtana. Namreč da ima prvošolček pravico do brezplačnega prevoza, ne glede na oddaljenost prebivališča od šole, v višjih razredih pa glede na ogroženost poti. Takšna ureditev po mnenju Skupnosti občin pomeni dodatno širitev kroga upravičencev in s tem neposredno povečuje stroške občin.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je ob začetku šolskega leta s sklepom določilo tudi, iz katerega tretjega predmeta se bo na posamezni osnovni šoli v 9. razredu preverjalo znanje z nacionalnim preverjanjem znanja (NPZ) v šolskem letu 2025/2026. Devetošolci bodo NPZ – poleg matematike in slovenščine – opravljali še iz kemije, tehnike in tehnologije, tujega jezika ali zgodovine. Seznam je dostopen tukaj.

Še vedno premalo učiteljev

Žal pa so z novim šolskim letom prišle tudi stare težave. Po oceni Ministrstva za vzgojo in izobraževanje v Sloveniji primanjkuje približno 3.600 učiteljev, ravnatelji opozarjajo, da je številka še veliko višja. Na zavodu za zaposlovanje je več kot 500 prostih delovnih mest v vzgoji in izobraževanju, ravnatelji pa učitelje iščejo tudi na drugačne načine.

»Na ministrstvu naj si nehajo zatiskati oči. Mlad človek potrebuje denar, drugače ne gre,« je za Siol komentiral mladi učitelj Lovrenc Habe in za pomanjkanje učiteljev okrivil nizke plače. Povedal je, da učitelj začetnik prejme 1.200 evrov, po njegovem mnenju bi plača morala znašati 1.700 evrov in z napredovanjem rasti. Na pristojnem ministrstvu so lani novembra napovedali, da se z novim plačnim zakonom v javnem sektorju odpravljajo anomalije, zaradi katerih so bile učiteljem privlačnejše službe izven vzgojno-izobraževalnih zavodov. Poleg tega so obljubili, da bodo okrepili ukrep štipendiranja, ki je po njihovi oceni pri reševanju kadrovske stiske učinkovit.

Stroka ocenjuje, da pri noveli zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ne gre za resne spremembe

V začetku avgusta je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v javno razpravo poslalo novelo zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, razpravo so na zahtevo nekaterih deležnikov podaljšali do 10. septembra. Strokovna javnost po prvi preučitvi predloga zakona ocenjuje, da gre bolj za kozmetične in administrativne popravke kot za resne spremembe, največ razprav pa odpira nova razmejitev med učno pomočjo in dodatno strokovno pomočjo.

Izredna profesorica na Pedagoški fakulteti dr. Milena Košak Babuder je za Dnevnik ocenila, da otroci izgubljajo pravno zaščito, ki jo trenutno zagotavlja sistem, dostop do podpore bo odvisen od kadrovskih in finančnih zmožnosti šol ter od pravočasnega prepoznavanja potreb. Po njenih besedah pomoč ni pomembna le na področju učenja, bistven del sedanje dodatne strokovne pomoči sta tudi čustvena opora in razvoj socialnih spretnosti.