V opoziciji kritični – Šutarjev zakon ni niti senca prvotnega predloga

V poznih urah so poslanci na izredni seji v ponedeljek potrdili zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma o t. i. Šutarjev zakon. Po tem, ko so že v petek na matičnem odboru vložili čez 30 amandmajev, so jih na seji dodali še 17. Za zakon je glasovalo 59 poslancev – poleg poslancev Svobode in SD tudi opozicijski stranki NSi in SDS. »Ker je namenjen stabilizaciji varnostnih razmer in ker si ljudje na jugovzhodu zaslužijo ukrepanje, predlogu ne bomo nasprotovali in bomo glasovali za,« je napovedal poslanec največje opozicijske stranke.

Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma t. i. Šutarjev zakon je bil že v petek na matičnem odboru deležen več amandmajev kot ima členov. Ker sta poslanski skupini SD in Svoboda med obravnavo zakonskega predloga vložili še 17 dodatnih amandmajev, je bila seja dvakrat prekinjena – v drugo zato, da so se vsi poslanci lahko seznanili z vsebino. Anja Bah Žibert (SDS) je ocenila, da na izredni seji vlada kaos, ob nadaljevanju seje po prvi prekinitvi namreč ni bilo pregleda amandmajev. »Kako naj razpravljamo o amandmajih, če niti pregleda ni,« je bila kritična.

.@ANJABAHZIBERT 🗣️ Na izredni seji o Šutarjevem zakonu popoln kaos ‼️ Seja prekinjena za eno uro zaradi amandmajev, po ponovnem začetku pa – pregleda amandmajev sploh ni. ❌

‼️ Tako neodgovornega, “šalabajzerskega” dogajanja v @Drzavnizbor že dolgo ne. ‼️ In to pri zakonu, ki… pic.twitter.com/P1xk7tD5Nx

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) November 17, 2025

Opozicija kritična – zakon ni niti senca prvotnega predloga

Poslanka je med sejo v izjavi za medije opozorila, da v zakonu nikjer ni določeno, da so socialni transferji lahko podvrženi izvršbam. To, da se centri za socialno delo odločijo za izplačevanje v naravi, je že danes v zakonu. Po njenih besedah koaliciji očitno ni v interesu, da smo pred zakonom enaki. Pokazala je tudi, kakšen je v zakonu delež predlogov županov 11 občin – skoraj da ga ni. »Od zakona, ki ga je v Novem mestu napovedal predsednik vlade, ni ostal več niti z. Sploh na področju socialne politike,« je ocenila poslanka. Kar se tiče dodatnih pooblastil policiji pa je izpostavila, da je nedavno ukrepanje policije v romskih naseljih dokazalo, da potrebna pooblastila že obstajajo.

Levica pri obravnavi zakona ni sodelovala, kritični tudi v koalicijski SD

Proti zakonu so glasovali poslanci Demokratov in Miha Kordiš, vzdržan pa je bil poslanec narodne skupnosti Ferenc Horvath. Poslanci Levice med glasovanjem niso bili prisotni, že prej so napovedali, da pri obravnavi zakona ne bodo sodelovali. V strankah SDS in NSi so izpostavili, da bodo predlog zakona podprli zato, da jim v vladi ne bodo mogli očitati, da so nasprotovali sprejemu zakona. Ta namreč ureja kritične razmere na jugovzhodu države, kar je nujno potrebno. Povedali so še, da bo po sprejemu zakona odvisno od vlade, ali se bodo ukrepi dejansko tudi začeli izvajati.

V pričakovanju, da velike besede Golobovega kazenskega zakonika postanejo dejanja ...

⚠️ Ali pa je zakon namenjen le reševanju politične kože predsednika vlade. Levica je pa še enkrat več pokazala, da ji ni mar za varnost ljudi.

🎥 @SpelicVida pic.twitter.com/j8lkfiE3aw

— NSi (@NovaSlovenija) November 18, 2025

Poslanec Andrej Kosi (SDS) je spomnil, da so na varnostne težave opozarjali že dlje časa, kar pa je koalicija vztrajno zavračala – vlada se je zbudila šele po tragični smrti Aleša Šutarja.

Tudi poslanka Vida Čadonič Špelič (NSi) je opozorila, da je vlada ukrepe začela pripravljati šele, ko je to od nje zahtevala javnost. Zakon je bil spisan v naglici, zato so v njem številne napake. »Pravniki so imeli veliko dela, da so obljube spravili v zakon. A hiteti je bilo treba, ker so ankete bolj pomembne od ljudi,« je dejala in dodala: »Ker gre za ljudi, ne za vas, koalicija, bomo v NSi ta zakon podprli, odgovornost za njegovo izvajanje pa nosite vi. Popravnega izpita ne boste več imeli«.

Anže Logar (Demokrati) je vladi očital, da se je na zaostreno varnostno situacijo odzvala prepozno in z nepremišljenim zakonodajnim posegom. Poudaril je, da je za poslabšanje razmer odgovorna politična neaktivnost vladajočih in ne pomanjkanje zakonov. Po njegovi oceni zakon po vsebini posega v temeljna načela kazenskega prava in ogroža pravno varnost.

»Če bi politika ukrepala prej in v pravi smeri, danes interventni zakon morda sploh ne bi bil potreben,« je bil kritičen tudi poslanec stranke SD Damijan Bezjak Zrim. Opozoril je, da so prebivalci jugovzhodnega dela države predolgo živeli v razmerah, kjer je varnostna situacija presegla mejo vzdržnega. Povedal je še, da so skupaj s poslanci Svobode z amandmaji v zakon vnesli nekatere nujne varovalke, ki naslavljajo ustavnopravne pomisleke stroke.

Vstop policije v stanovanje brez sodne odredbe je omejen izključno na zaseg ognjenega strelnega orožja in le na varnostno tveganem območju. Slednje velja tudi za uporabo tehničnih sredstev, poleg tega bo potrebno soglasje preiskovalnega sodnika. Avtomatizirano preverjanje registrskih tablic bo ravno tako spremljal sodni nadzor. Pisna odredba direktorja policijske uprave ali generalnega direktorja policije bo potrebna za odreditev racije. V Levici so ocenili, da je predlog zakona nastal prenagljeno, hkrati pa odpira števila ustavna in pravna vprašanja. »Ukrepi morajo biti zakoniti, ustavni in sorazmerni. Ne pišemo zakonov za posamične primere, ampak za vse,« je dejala Nataša Sukič. Po mnenju Levice zakon, ki je bil pripravljen dobesedno čez noč, ustvarja nevaren precedens reševanja družbenih problemov z represivnimi ukrepi.

Pravniki so poslancem poslali pravno mnenjem o neustavnosti predloga 

»Zakon o ukrepih za zagotavljanje javne varnosti je, kakor je videti iz vladnega predloga, pêle-mêle (fr. križem kražem, brez reda, zmešnjava) – zakon, za katerega se zdi, da je nastajal v samopostrežni trgovini,« so pred dnevi v pismu poslancem zapisali pravniki Zvonko Fišer, Anže Erbežnik, Zlatan Dežman, Blaž Kovačič Mlinar. Opozorili so, da je omnibus zakon zakonodajna tehnika, ki je iz številnih razlogov kritizirana – zlasti pa zaradi tega, ker zakon nastaja zunaj svojega pravega vsebinskega konteksta, brez povezave in primerjave s celovito problematiko na področju, na katero posega. Opozorili so na manipuliranje s pojmom varnosti – to je opaziti že pri omejevanju pravice do brezplačne pravne pomoči, ki po njihovi oceni nima nobene zveze s krepitvijo varnosti. »Ponujena rešitev krši temeljne pravice v kazenskem postopku – pravica do obrambe, do zagovornika, pošten postopek v smislu zahteve po socialni državi,« so zapisali. 

Danes bomo dr. Fišer, dr. Erbežnik, dr. Dežman in jaz poslali pismo vsem poslanskim skupinam, skupaj s pravnim mnenjem o neustavnosti predloga t.i. Šutarjevega zakona. Da ne bo potem pomote, kdo je kaj že vnaprej vedel.

— Blaž Kovačič Mlinar (@KovacicMlinar) November 13, 2025

Predlog za obdobje treh let spreminja pregon nekaterih kaznivih dejanj, ki se preganjajo na predlog (lahka telesna poškodba ter ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru), zvišuje kazni pri nasilništvu ter uvaja prekršek za malo tatvino in poškodovanje ali uničenje tuje stvari. »Navedeno je z vidika sprememb kazenskega zakonika (KZ-1) nenavadno, saj ne gre za spremembo samega KZ-1, ampak za spremembo v drugem zakonu za določen čas,« so ocenili pravniki in dodali, da je sobivanje takšnih določb pravno nejasno in nima dovolj predvidljivosti in določnosti (lex certa), ki ju zahteva načelo zakonitosti v kazenskem postopku (28. člen ustave in 7. člen EKČP).

Izpostavili so, da zakonodaja (ZNPPol in ZKP) daje zadostno podlago za ukrepanje – na primer vstopi brez sodne odredbe, kontrolna točka, snemanje in uporaba dronov in podobno. »Nedavne policijske akcije so pokazale, da je ukrepanje mogoče,« so opomnili in dejali, da so tako nekateri predlogi nepotrebni, nekateri pa ne dosegajo zahtevanih jamstev, ne po 36. členu ustave ne po 8. členu EKČP. 

Predlog zakona je rešitve oprl na nekaj, kar ni res, namreč, da so nujne zaradi javne varnosti.

Pravniki so pismo sklenili z oceno, da je skupni imenovalec obravnavanih določb kazenske zakonodaje to, da so podtaknjenci. Predlog zakona je rešitve oprl na nekaj, kar ni res, namreč, da so nujne zaradi javne varnosti. »Kaj neki naj si državljan misli o vladi, ki ga je nalagala o razlogih za ukrepanje in svoja pooblastila uporabila za ukrepe, ki z namenom zakona nimajo nobene zveze, pa če gre za še tako dober namen, ob reku, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni,« so komentirali in poudarili, da se je s predlagano zakonodajo geografsko omejen varnostni problem po nepotrebnem spremenil v ustavnopravni problem preseganja pooblastil in uvajanja represije proti vsem. Pismo je bilo v celoti objavljeno v Delu, vendar velja opozorilo – nekatera določila zakona so bila spremenjena ali izbrisana. Slednje npr. velja za izločanje nezakonitih dokazov.