V Evropi zategovanje denarne politike ni tako učinkovito kot v ZDA, medtem v Sloveniji podcenjujemo nevarnost inflacije

Jani Lovšin

3. 2. 2023 ob 18:06
0 komentarjev

Gospodarstvo

POSLUŠAJ ČLANEK

Mednarodni denarni sklad je izboljšal napovedi svetovne gospodarske rasti za to leto. Ta naj bi bila 2,9-odstotna. Napoved sicer ni dosti boljša od 2,7-odstotne oktobrske, a je verjetnost zdrsa v svetovno recesijo po novem občutno manjša.

Ameriška in evropska centralna banka medtem nadaljujeta z dvigi obrestnih mer. V ZDA zategovanje denarne politike že daje rezultate: inflacija je padla, hkrati pa ukrepanje finančnih institucij ne bo pretirano zavrlo gospodarsko aktivnost. Nasprotno pa rast cen v Evropski uniji – ob šibkem gospodarstvu – ni kaj dosti upočasnjena.

Za Slovenijo januarski podatki o rasti cen še niso znani. Po zavajajočih izjavah o inflaciji s strani slovenske vlade izpred mesecev se v medijskem prostoru zdaj pojavljajo tudi poskusi njene normalizacije.

Pozitiven vpliv odpiranja Kitajske

Gospodarstvo ZDA bo po napovedih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) to leto zraslo za 1,4 odstotka, evroobmočje pa za 0,7 odstotka. Pozitiven vpliv imata predvsem padec cen energentov in ponovno odpiranje Kitajske, kjer so sprostili ostre protikovidne ukrepe. Kot je povedal glavni ekonomist IMF-a Pierre-Olivier Gourinchas, se bodo z odpiranjem Kitajske "sprostila nekatera ozka grla v proizvodnji, ki so slabo vplivala na inflacijo, na drugi strani pa se bo povečalo tudi povpraševanje kitajskih gospodinjstev."

Kljub umirjanju rasti cen so bankirji ameriške centralne banke (Fed) v četrtek ključno obrestno mero zopet dvignil, tokrat za 0,25 odstotne točke. Zvišanje je torej manj drastično kot prejšnje leto, ko so obrestne mere kar štirikrat dvignili za 0,75 odstotne točke. Kot je dejal predsednik Feda Jerome Powell, bo treba z zategovanjem denarne politike nadaljevati. S to napovedjo je nekatere finančne analitike zaradi očitnega umirjanja rasti cen presenetil.

Letna stopnja inflacije v ZDA [%]

Zakaj je inflacija v baltskih državah tako visoka

Januarja je bila po prvih ocenah Eurostata inflacija v evroobmočju 8,5-odstotna, kar ni dosti manj od decembrske, ki je bila 9,2-odstotna. Padec je najbolj opazen pri ceni energentov: še novembra je bila njihova rast 34,9-odstotna, januarja pa "le še" 17,2-odstotna.

Vrh inflacijske lestvice – in to z naskokom – zasedajo baltske države: Latvija (21,6 odstotka), Estonija (18,8 odstotka) in Litva (18,4 odstotka). Razlogov za to je več. Eden od teh je vojna v Ukrajini. Trgovinske vezi baltskih držav z Rusijo so (bile) namreč močnejše kot drugod po Evropi, majhna in odprta gospodarstva pa so tudi bolj občutljiva na spremembe cen surovin.

Toda inflacija je bila v baltskih državah nadpovprečna že pred rusko invazijo, in sicer zaradi močnega pokoronskega okrevanja in rasti plač. Nezanemarljiv razlog pa je tudi ta, da porabijo prebivalci baltskih držav večji delež svojih prihodkov za energijo in hrano (ki sta se že tako podražili bolj kot drugod), kar se odrazi na višji rasti cen življenjskih potrebščin.

ECB nadaljuje z dvigi obrestnih mer

Ne prav rožnate obete za evropsko gospodarstvo pa kaže napoved Evropske centralne banke (ECB). Ohlajanje se najočitneje kaže pri zanimanju za kredite. V zadnjem četrtletju je bil padec povpraševanja po hipotekarnih posojilih največji v zadnjih 20 letih. Kot pravijo pri ECB, je to posledica višjih obrestnih mer, nizkega zaupanja potrošnikov in zaostrovanj na nepremičninskem trgu.

Po idealnem scenariju bi zategovanje denarne politike centralnih bank obrzdalo inflacijo, na gospodarsko aktivnost pa ne bi močno vplivalo. V ZDA so takšnemu scenariju – ki mu pravijo mehak pristanek, soft landing – bližje kot v Evropi. Vse bolj jasno namreč postaja, da dvigi obrestnih mer v Evropski uniji že vplivajo na gospodarsko aktivnost, inflacije pa še niso resno oklestili. Ta se sicer znižuje, a je še vedno na zelo visokih ravneh (graf spodaj).

Letna stopnja inflacije v evroobmočju [%]

ECB je v četrtek tako že petič zvišala obrestne mere, in sicer za 0,5 odstotne točke. Ključna obrestna mera, ki je bila še julija pri nič odstotkih, je s tem na najvišji ravni po letu 2008. Predsednica ECB-ja Christine Lagarde je dejala, da zaostrovanja denarne politike še ni konec in da bo treba opraviti "še kar nekaj poti". Glede stanja evropskega gospodarstva je sicer optimistična, saj da je bila upočasnitev v zadnjem četrtletju nižja od pričakovanj.

Kaj pa Slovenija?

Januarski podatki Eurostata o rasti cen v Sloveniji še niso na voljo; objavljeni naj bi bili sredi meseca. Še pred nekaj meseci je bila inflacija pri nas nekje v evropskem povprečju – vlada se je celo hvalila, da jo je ukrotila –, novembra in decembra pa za razliko od evroobmočja ni padla, ampak je stagnirala pri desetih odstotkih oziroma se je celo rahlo okrepila.

Ob zavajajočih izjavah glede inflacije v Sloveniji pa se pojavljajo tudi poskusi njene normalizacije. V decembrski številki Mladine smo denimo lahko prebrali, da smo konec leta dočakali s "še kar znosno inflacijo". Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je bila decembrska inflacija več kot deset odstotna – višja kot kadarkoli v zadnje četrt stoletja.

Letna stopnja inflacije v Sloveniji [%]

"Kolektivni spomin na našem delu planeta očitno deluje nekoliko narobe in namesto da bi dobro leto stara relativno visoka inflacija ljudem nagnala strah v kosti, se v javnosti že pojavljajo poskusi normalizacije," je zapisal za Finance ekonomist Marko Pahor in dodal, da lahko takšne poskuse razumemo tudi kot opravičilo za zahteve po zviševanju plač in drugih prihodkov. "A zviševanje plač zvišuje stroške, kar se prenaša v cene in pomeni perpetuacijo inflacije."