Uzakonitev ženske volilne pravice v SFRJ? Duhovit nesmisel!

Spletni portal spol.si je 11. avgusta na Twitterju obeležil "75. obletnico uzakonitve ženske volilne pravice v Jugoslaviji." Na volitvah novembra leta 1945 naj bi prvič glasovale tudi ženske, čeprav ta podatek zgodovinsko ni najbolj točen, saj so v Ljubljani že volile že leta 1911, maja 1920 pa je bila v Sloveniji prvič uzakonjena splošna ženska volilna pravica (sicer kasneje preklicana). Pa zgodovinska netočnost niti ni največja težava.

Volilna pravica žensk v Jugoslaviji je kot bela barvica. Neuporabna. O volitvah, prazniku demokracije v pravem pomenu besede, je v času Jugoslavije težko govoriti. Če ne celo nesmiselno. Za izvedbo demokratičnih volitev in izvajanjem volilne pravice je potrebno dosegati določene demokratične standarde.

Na današnji dan pred 75 leti je bila uradno uzakonjena volilna pravica žensk v Jugoslaviji. pic.twitter.com/n65yqaYtiN

— Spol.si (@PortalSpolsi) August 11, 2020

Res je, da so v Jugoslaviji vsem polnoletnim državljanom, moškim in ženskam, omogočili splošno in enako volilno pravico. Splošno zato, ker so na volitve lahko šli (morali iti) vsi, enako pa zato, ker je bil vsak njihov glas vreden enako. Približno nič.

Slovenka, svobodna si in prvič boš volila

Res je, da so v Jugoslaviji vsem polnoletnim državljanom, moškim in ženskam, omogočili splošno in enako volilno pravico. Splošno zato, ker so na volitve lahko šli (no bolje rečeno morali iti) vsi, enako pa zato, ker je bil vsak njihov glas vreden enako. Približno nič. Alternativa Titovi Ljudski fronti na volitvah 1945 v obliki črne skrinjice je namreč pomenila, da si bil "zoper nas." Kar zagotovo ni pomenilo nič dobrega. Tudi pozneje alternative na glasovnicah ni bilo. A je ni bilo ne za moške ne za ženske. Enakost za vse.

Prav tako je za demokratične volitve nujno, da so svobode. Na volišču mora biti volivcu omogočeno, da svobodno izbere med različnimi možnostmi, tudi to, da se volitev sploh ne udeleži. Svoboda pa je skoraj še bolj pomembna pri oblikovanju politične volje v obdobju pred volitvami. V Jugoslaviji je bila leta 1945 že svoboda. Sicer je bila to tiste vrste svoboda, ko je bilo treba še posebej paziti, kaj lahko govoriš, a vendarle je to bila svoboda.

Ustavni pravnik in ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič razlaga, da mora biti volja volivca že v času pred volitvami oblikovana svobodno, brez nepoznanega vmešavanja v ta proces. To pa je mogoče le v pluralni demokratični družbi. Če imajo s tem v zadnjem času težave utrjene demokracije (referendum za Brexit in predsedniške volitve v ZDA), koliko večji je izziv zagotavljanje pluralne in svobodne volilne kampanje šele v državah tranzita. Poglejmo samo primer nedavnih "volitev" v Belorusiji, ki so se zgodile na pragu demokratične Evrope.

Slovenka, kdaj boš volila svobodno?

Postavlja pa se vprašanje, če so bile vse volitve v Sloveniji po letu 1990 take, da so zadostile demokratičnim standardom. Kljub enaki in splošni volilni pravici ter tajnemu glasovanju imamo pri nas vedno več težav s pluralnostjo družbe. Brez pluralnosti volivci svoje politične volje ne moremo oblikovati svobodno. Brez svobodno oblikovane politične volje pa ni zares svobodnih volitev in ni demokracije.

Govoriti o volilni pravici v Jugoslaviji, ki se jo izvaja na nesvobodnih in nedemokratičnih volitvah, je duhovit nesmisel. Leta 2020 praznovati tako "volilno pravico" za ženske pa naivno, če ne celo žaljivo: nismo namreč tako neumne, da ne bi vedele, kdaj v zgodovini smo lahko dejansko prvič volile svobodne. Lahko pa si ob taki obletnici zase in za svoje moške zaželimo, da bi volitve v prihodnje (p)ostale svobodne v pravem pomenu besede.

[embed]https://www.youtube.com/watch?v=Iot9th8Ao-w[/embed]