Uzakonitev ženske volilne pravice v SFRJ? Duhovit nesmisel!
Spletni portal spol.si je 11. avgusta na Twitterju obeležil "75. obletnico uzakonitve ženske volilne pravice v Jugoslaviji." Na volitvah novembra leta 1945 naj bi prvič glasovale tudi ženske, čeprav ta podatek zgodovinsko ni najbolj točen, saj so v Ljubljani že volile že leta 1911, maja 1920 pa je bila v Sloveniji prvič uzakonjena splošna ženska volilna pravica (sicer kasneje preklicana). Pa zgodovinska netočnost niti ni največja težava.
Volilna pravica žensk v Jugoslaviji je kot bela barvica. Neuporabna. O volitvah, prazniku demokracije v pravem pomenu besede, je v času Jugoslavije težko govoriti. Če ne celo nesmiselno. Za izvedbo demokratičnih volitev in izvajanjem volilne pravice je potrebno dosegati določene demokratične standarde.
Res je, da so v Jugoslaviji vsem polnoletnim državljanom, moškim in ženskam, omogočili splošno in enako volilno pravico. Splošno zato, ker so na volitve lahko šli (no bolje rečeno morali iti) vsi, enako pa zato, ker je bil vsak njihov glas vreden enako. Približno nič. Alternativa Titovi Ljudski fronti na volitvah 1945 v obliki črne skrinjice je namreč pomenila, da si bil "zoper nas." Kar zagotovo ni pomenilo nič dobrega. Tudi pozneje alternative na glasovnicah ni bilo. A je ni bilo ne za moške ne za ženske. Enakost za vse.
Prav tako je za demokratične volitve nujno, da so svobode. Na volišču mora biti volivcu omogočeno, da svobodno izbere med različnimi možnostmi, tudi to, da se volitev sploh ne udeleži. Svoboda pa je skoraj še bolj pomembna pri oblikovanju politične volje v obdobju pred volitvami. V Jugoslaviji je bila leta 1945 že svoboda. Sicer je bila to tiste vrste svoboda, ko je bilo treba še posebej paziti, kaj lahko govoriš, a vendarle je to bila svoboda.
Ustavni pravnik in ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič razlaga, da mora biti volja volivca že v času pred volitvami oblikovana svobodno, brez nepoznanega vmešavanja v ta proces. To pa je mogoče le v pluralni demokratični družbi. Če imajo s tem v zadnjem času težave utrjene demokracije (referendum za Brexit in predsedniške volitve v ZDA), koliko večji je izziv zagotavljanje pluralne in svobodne volilne kampanje šele v državah tranzita. Poglejmo samo primer nedavnih "volitev" v Belorusiji, ki so se zgodile na pragu demokratične Evrope.
Postavlja pa se vprašanje, če so bile vse volitve v Sloveniji po letu 1990 take, da so zadostile demokratičnim standardom. Kljub enaki in splošni volilni pravici ter tajnemu glasovanju imamo pri nas vedno več težav s pluralnostjo družbe. Brez pluralnosti volivci svoje politične volje ne moremo oblikovati svobodno. Brez svobodno oblikovane politične volje pa ni zares svobodnih volitev in ni demokracije.
Govoriti o volilni pravici v Jugoslaviji, ki se jo izvaja na nesvobodnih in nedemokratičnih volitvah, je duhovit nesmisel. Leta 2020 praznovati tako "volilno pravico" za ženske pa naivno, če ne celo žaljivo: nismo namreč tako neumne, da ne bi vedele, kdaj v zgodovini smo lahko dejansko prvič volile svobodne. Lahko pa si ob taki obletnici zase in za svoje moške zaželimo, da bi volitve v prihodnje (p)ostale svobodne v pravem pomenu besede.
[embed]https://www.youtube.com/watch?v=Iot9th8Ao-w[/embed]
Volilna pravica žensk v Jugoslaviji je kot bela barvica. Neuporabna. O volitvah, prazniku demokracije v pravem pomenu besede, je v času Jugoslavije težko govoriti. Če ne celo nesmiselno. Za izvedbo demokratičnih volitev in izvajanjem volilne pravice je potrebno dosegati določene demokratične standarde.
Na današnji dan pred 75 leti je bila uradno uzakonjena volilna pravica žensk v Jugoslaviji. pic.twitter.com/n65yqaYtiN
— Spol.si (@PortalSpolsi) August 11, 2020
Res je, da so v Jugoslaviji vsem polnoletnim državljanom, moškim in ženskam, omogočili splošno in enako volilno pravico. Splošno zato, ker so na volitve lahko šli (morali iti) vsi, enako pa zato, ker je bil vsak njihov glas vreden enako. Približno nič.
Slovenka, svobodna si in prvič boš volila
Res je, da so v Jugoslaviji vsem polnoletnim državljanom, moškim in ženskam, omogočili splošno in enako volilno pravico. Splošno zato, ker so na volitve lahko šli (no bolje rečeno morali iti) vsi, enako pa zato, ker je bil vsak njihov glas vreden enako. Približno nič. Alternativa Titovi Ljudski fronti na volitvah 1945 v obliki črne skrinjice je namreč pomenila, da si bil "zoper nas." Kar zagotovo ni pomenilo nič dobrega. Tudi pozneje alternative na glasovnicah ni bilo. A je ni bilo ne za moške ne za ženske. Enakost za vse.
Prav tako je za demokratične volitve nujno, da so svobode. Na volišču mora biti volivcu omogočeno, da svobodno izbere med različnimi možnostmi, tudi to, da se volitev sploh ne udeleži. Svoboda pa je skoraj še bolj pomembna pri oblikovanju politične volje v obdobju pred volitvami. V Jugoslaviji je bila leta 1945 že svoboda. Sicer je bila to tiste vrste svoboda, ko je bilo treba še posebej paziti, kaj lahko govoriš, a vendarle je to bila svoboda.
Ustavni pravnik in ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič razlaga, da mora biti volja volivca že v času pred volitvami oblikovana svobodno, brez nepoznanega vmešavanja v ta proces. To pa je mogoče le v pluralni demokratični družbi. Če imajo s tem v zadnjem času težave utrjene demokracije (referendum za Brexit in predsedniške volitve v ZDA), koliko večji je izziv zagotavljanje pluralne in svobodne volilne kampanje šele v državah tranzita. Poglejmo samo primer nedavnih "volitev" v Belorusiji, ki so se zgodile na pragu demokratične Evrope.
Slovenka, kdaj boš volila svobodno?
Postavlja pa se vprašanje, če so bile vse volitve v Sloveniji po letu 1990 take, da so zadostile demokratičnim standardom. Kljub enaki in splošni volilni pravici ter tajnemu glasovanju imamo pri nas vedno več težav s pluralnostjo družbe. Brez pluralnosti volivci svoje politične volje ne moremo oblikovati svobodno. Brez svobodno oblikovane politične volje pa ni zares svobodnih volitev in ni demokracije.
Govoriti o volilni pravici v Jugoslaviji, ki se jo izvaja na nesvobodnih in nedemokratičnih volitvah, je duhovit nesmisel. Leta 2020 praznovati tako "volilno pravico" za ženske pa naivno, če ne celo žaljivo: nismo namreč tako neumne, da ne bi vedele, kdaj v zgodovini smo lahko dejansko prvič volile svobodne. Lahko pa si ob taki obletnici zase in za svoje moške zaželimo, da bi volitve v prihodnje (p)ostale svobodne v pravem pomenu besede.
[embed]https://www.youtube.com/watch?v=Iot9th8Ao-w[/embed]
Zadnje objave
Hud udarec za novogoriško Svobodo in župana Turela
23. 4. 2026 ob 22:18
Nepričakovan zaveznik prihajajoče desne vlade, ki se mu 'splača' zaupati
23. 4. 2026 ob 22:02
[Prejeli smo] O kulturni dediščini v tisku
23. 4. 2026 ob 19:00
Združevanje ministrstev se jim zdi smiselno in potrebno, kritični predvsem v Levici
23. 4. 2026 ob 18:45
Strupena tisa namesto smreke – nepoznavanje narave lahko ogrozi življenja
23. 4. 2026 ob 16:32
Zalivske države načrtujejo alternativne logistične poti do Evrope
23. 4. 2026 ob 16:27
Od petka se zbirajo podpisi za referendum o ljubljanskih parkiriščih
23. 4. 2026 ob 14:10
Pismo ministrici Prevolnik Rupel: Vladna zdravstvena zapuščina je razvalina
23. 4. 2026 ob 12:11
Ekskluzivno za naročnike
Zemlja, hvala!
22. 4. 2026 ob 8:54
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
5 komentarjev
nejo
Volitve v SFRJ so bile zgolj zato, da so ljudje fizično dokazovali, da podpirajo oblast. Zato so bile volitve obvezne. Komunisti pa si niso smeli privoščiti, da bi samo približno polovica odraslega prebivalstva (moški) dokazovala podporo oblasti. Zato so volilno pravico dobile tudi ženske.
Svoboda tudi za ženske, ker so lahko volile, so zgolj v celofan z mašnico zavite lepe besede.
irena
A bo kdo odgovarjal za neresnice in zavajanja na spol.si??
MEFISTO
Voltve v gnili Jugoslaviji so bile pesek v oči, ker se na njih ni o ničemer odločalo.
Vse je bilo že prej dogovorjeno in odločeno.
Prave volitve so se začele šele po 19.uri, ko so se zaprla volišča.
Rezervnih glasovnic je bilo dovolj, pa se je lahko mahiniralo z volitvami, kolikor se je hotelo oblastnikom.
Baje še dandanes velja pravilo, da ni pomembno, koliko ljudi voli in kako volijo, važno je menda le to, kdo šteje glasovnice.
O volilni pravici žensk pa ne bom dolgočasil.
Menda so argumenti za in proti po utemeljenosti izenačeni.
Kraševka
Res je. Jugoslavija je bila daleč od SVOBODNIH volitev. Udeležba pa je bila po letu 1945 vedno OBVEZNA, sicer si bil (prikrito) kaznovan. Oče mi je pripovedoval, da so morali člani volilne komisije vedno poročati, kdo ni prišel na VOLITVE. Tega so "oblastniki" zapisali, kot "protidržavni element". Vem, da je tedaj moj oče, šel marsikoga iskat domov in ga prepričeval, naj vendar pride na volišče, ker bo drugače imel probleme. S tem je marsikoga rešil, da ga niso maltretirali. Tako "svobodne" so bile takrat po vojni volitve. Seveda je bilo v zadnjih dveh desetletjih Jugoslavije, malo boljše. Na IZBIRO pa tudi takrat na glasovnivci, nisi imel NIČ. Kajti tam na glasovnicah, so bili samo "naši"..
nejo
Ko so bile proti koncu SFRJ tiste volitve, na katerih se je odločalo kdo bo predsednik predsedstva SFRJ (Drnovšek ali Bulc), na volitve nisem šel. Popoldne tistega dne je pome prišel član volilne komisije, češ, da edini še nisem volil. Rekel sem mu, da ne bom volil. Seveda so me "zacahnali". Meni je bilo vseeno, ker sem vedel, da Jugoslavija ne bo več dolgo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.