[Utrinek] Svetoletno romanje v Rim, Vatikan in Padovo - Ko se zaveš svoje majhnosti in minljivosti

1. dan

Iz Slovenske Bistrice smo na pot krenili okoli petih zjutraj. Na avtobusu je že bilo 17 faranov iz Male Nedelje z njihovim duhovnikom gospodom Srečkom Frasom, ki je romanje organiziral, in nekaj ljudi iz Maribora in okolice. Ko smo se vkrcali na avtobus in naložili prtljago, je bilo še temno. V Slovenski Bistrici je vstopil tudi nadškof v pokoju msgr. dr. Marjan Turnšek, ki je vodil duhovne vaje. Da, to ni bil navaden izlet niti zgolj romanje, ampak duhovne vaje. Naslonili smo se nazaj in nadaljevali pot proti Ljubljani.

Tam so vstopili romarji iz Ljubljane in okolice, med njimi duhovnik gospod Janez Mrak. V Sežani sta na avtobus prišli še zadnji dve romarki in svetoletno romanje se je lahko začelo.

Msgr. dr. Marjan Turnšek je na poti do Rima veliko govoril o odpustkih in razlagal njihov pomen. Letos je namreč sveto leto, ko lahko na dan ob določenih pogojih prejmemo dva odpustka. Marjan Turnšek nam je razlagal tudi o krajih, skozi katere smo se vozili, o njihovih posebnostih in zanimivostih.

Pot do Rima nam je hitro minila in že smo bili v slovenskem domu Slovenik v Rimu, kjer smo bili nastanjeni za čas romanja. V tamkajšnji kapeli smo imeli sveto mašo, potem je sledila večerja in počitek.

2. dan

Po zajtrku smo se z avtobusom ob reki Tiberi odpeljali v bližino Vatikana, kjer smo izstopili in pot do Vatikana nadaljevali peš. Znašli smo se v neposredni bližini Angelskega gradu, na levi strani reke Tibere. Pridružila se nam je slovenska vodička Veronika, ki že 27 let živi v Rimu. Je tudi pripadnica gibanja fokolarov in je osebno poznala Chiaro Lubich. Po uvodu na s soncem obsijanem manjšem trgu med Tibero, Angelskim gradom in Vatikanom v ozadju, nam je orisala začetke Vatikana. Kjer danes stoji Vatikan, je v rimskih časih bilo dirkališče za dirke s konji. Sveti Peter je bil križan prav tam, kjer je še danes pokopan, na kraju, kjer je bilo nekoč dirkališče.

Na tem trgu smo dobili svetoletni križ in v procesiji smo se odpravili po znameniti promenadi proti Vatikanu in baziliki svetega Petra. Prestopili smo sveta vrata in lahko občudovali Michelangelov kip Pietà in molili na grobovih svetih papežev Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. Nestrohnjeno truplo papeža Janeza XXIII. leži v krsti s steklom.

Videli smo mogočne kipe in mozaike, veliki baldahin nad grobom svetega Petra, vitraž, ki upodablja Svetega Duha, skozi katerega je ravno takrat sijalo sonce.

Čez nekaj časa smo se dobili pred največjo cerkvijo na svetu, se sprehodili do avtobusa in pot nadaljevali do cerkve svetega Pavla izven obzidja, druge izmed tako imenovanih vélikih bazilik.

Tudi tam smo veliko izvedeli o  cerkvi in življenju svetega Pavla, vodička Veronika je bila skoraj kot leksikon. Reliefe pod stropom nam je razlagala, kot bi z njih brala. Tudi v tej cerkvi smo prestopili sveta vrata.

Kdor je hotel, je lahko molil pred velikim lesenim križem, pred katerim je molila tudi sveta Brigita Švedska.

Bazilika svetega Pavla je znana po tem, da so v njej z mozaiki upodobljeni vsi papeži. Kot bazilika svetega Petra je tudi bazilika svetega Pavla zelo velika, z zelo visokimi stropi, ki jemljejo dih. Pri obeh bi lahko uporabili samostalnik veličina.

Vrnili smo se v Slovenik, imeli sveto mašo, povečerjali in se odpravili k počitku.

3. dan

Tretji dan smo se odpravili v tretjo od vélikih bazilik – 4 vélike bazilike stojijo v Rimu: bazilika svetega Petra, bazilika svetega Pavla, bazilika svetega Janeza v Lateranu in bazilika svete Marije Snežne. Tokrat smo vstopili v baziliko svetega Janeza v Lateranu, prva cerkev na svetu in še vedno sedež rimske škofije. Bazilika svetega Janeza v Lateranu je podobno dih jemajoča kot baziliki svetega Petra in svetega Pavla. Krasijo jo visoki stropi in veliki stebri. Občudovali smo mozaike, papeško katedro in dekoracije v kozmatskem slogu. Pred cerkvijo je veličastno dvorišče, ki je deloma travnato in deloma kamnito, kjer so za sveto leto naredili posebne vodomete. Že sam pogled na to cerkev te pusti odprtih ust, nenadoma se zaveš svoje majhnosti in minljivosti, kar je najbrž tudi namen tega veličastja. Tudi v tej baziliki smo prestopili sveta vrata.

Čez cesto so svete stopnice, po katerih se je Jezus povzpel k Ponciju Pilatu in po njih sestopil. Prvotno so bile marmorne, a danes so zaradi zaščite prevlečene z lesom. Kdor je hotel, se je lahko po kolenih povzpel po njih. Na vrhu je manjša kapela in podoba Kristusa, ki ni bila narejena s človeškimi rokami, kar je še posebna relikvija.

Ob baziliki svetega Janeza v Lateranu je velik obelisk, popisan s hieroglifi, zraven njega pa osmerokotna Lateranska krstilnica, kjer so včasih krščevali ljudi, tako da so jih potapljali v vodo. Notranjost je impresivna, v krstilnici so podobe jelenov, saj Sveto pismo pravi: »Kakor hrepeni jelen po potokih voda, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog.« (Ps 42,2) Po ogledu krstilnice smo se odpravili proti cerkvi Svetega križa, kjer smo lahko počastili relikvije Jezusovega križa, vtkane v relikviarij, si ogledali vzdolžni steber križa desnega razbojnika in občudovali kopijo Torinskega prta.

Odpravili smo se v zadnjo rimsko véliko baziliko, baziliko svete Marije Vélike ali svete Marije Snežne, ki je to ime dobila, ker je pred davnimi časi 5. avgusta v Rimu zapadel sneg. V tej baziliki si želi biti pokopan papež Frančišek kot prvi jezuitski papež. V njej sta že pokopana prvi dominikanski in prvi frančiškanski papež. Tudi zato je ta bazilika nekaj posebnega. Obenem v njej dobiš občutek, da je Marija tvoja mati. Visoki stropi so v zlatu. Tudi tu smo prestopili sveta vrata.

Morda so si vse rimske vélike bazilike (peta in zadnja je bazilika svetega Frančiška v Assisiju) med seboj nekoliko podobne (visoki stropi, zlata barva, mozaiki), vendar je vsaka nekaj posebnega. Vsaka ima svojo posebno zgodovino, vse pa so grandiozne, kar poudarja človekovo majhnost.

Po ogledu bazilike smo se odpravili do cerkve Karmelske Matere Božje, ki leži blizu Beneškega trga, ki jo upravljajo fokolari. Sprehodili smo se po starem Rimu, videli ostanke rimskega foruma, Trajanov steber, cerkev Aracoeli, do katere vodijo številne stopnice, rimski grič Kapitol, Spomenik Viktorja Emanuela II., kjer vedno gori ogenj, rimski vrvež in doživeli čakanje pri rimskih semaforjih. Ko smo si ogledali cerkev Karmelske Matere Božje, smo se sprehodili še do znamenite rimske Fontane di Trevi, kjer je bilo ogromno ljudi.

Na poti v Slovenik smo se peljali mimo Koloseja, ki je še dandanes prepojen z mučeniško krvjo, in skozi okna avtobusa videli Karakalove terme.

Večer smo zaključili s sveto mašo v kapeli v Sloveniku.

4. dan

Po zajtrku smo se odpravili iz Rima. Pot nas je vodila proti Padovi, kjer smo v stranski kapeli bazilike svetega Antona Padovanskega najprej s sveto mašo počastili padovanskega svetnika. Po maši smo si ogledali baziliko, predvsem relikviarij, kjer hranijo številne relikvije, tudi nestrohnjen jezik svetega Antona, in šli okoli svetnikovega groba. Pred tem nam je na avtobusu gospod Srečko Fras na kratko orisal življenje priljubljenega svetnika.

Sledila je pot proti Sloveniji, ko je lahko vsak strnil svoje občutke in doživljanja ter jih zaupal potnikom na avtobusu. Zase lahko rečem, da sem ob zanimivem in navdušenem razlaganju in vodenju vodičke Veronike doživel Rim prvih mučencev, na katerih je zrasla Cerkev.

Pozno zvečer smo se vrnili v Slovenijo.