Uspehi, s katerimi se najraje pohvalijo dosedanji evropski poslanci iz Slovenije

Volitve v Evropski parlament so odlična priložnost tudi za to, da poslanci potegnejo črto pod svojim mandatom.

Zanimalo nas je, katere dosežke svojega zadnjega mandata si slovenski evropski poslanci štejejo kot svoje največje uspehe. Odgovore na to vprašanje smo prejeli od Franca Bogoviča (SLS), Tanje Fajon (SD), Lojzeta Peterleta (NSi) in Igorja Šoltesa (Verjamem/DESUS).

Dosedanji poslanci SDS-a so našo prošnjo ignorirali, kot tudi Ivo Vajgl, ki ni več med kandidati. 

Evropski poslanci skozi celoten mandat delujejo v različnih odborih in skupinah, zato so njihovi dosežki do neke meje neprimerljivi. A ne glede na to mora vsak od poslancev na koncu mandata pokazati določene rezultate v zvezi s področji, s katerimi se je ukvarjal in seveda tudi v zvezi s Slovenijo, državo, ki jo je predstavljal.

Tanja Fajon: podpredsednica poslanske skupine S & D

Tanja Fajon je bila v tem mandatu podpredsednica poslanske skupine Socialisti in Demokrati. Nihče od ostalih slovenskih evropskih poslancev v parlamentu ni imel tako pomembne funkcije. To je tudi eden od najmočnejših razlogov, da jo je bruseljski medij Politico dvakrat uvrstil med 40 najvplivnejših evropskih poslancev. Tako velikega vpliva po po mnenju Politica ni imel noben drug slovenski evropski poslanec.

Kot pomemben vidi svoj prispevek v tem mandatu tudi pri področju migracij. Pravi, da ji je v naslednji finančni perspektivi za Slovenijo uspelo zagotoviti 70 namenjenih boljšemu upravljanju z migracijami z željo, da bi zmanjšali nezakonito preseljevanje in trgovino z ljudmi.

Poudarja tudi svoje zagovarjanje svobode medijev in svobodnega interneta, opozarjanje na kršitve človekovih pravic, demokracije in vladavine prava. V tem okviru je predlagala sprožitev 7. člena proti madžarski in Poljski ter opozorila predsednika EP in EK, "da v Sloveniji ne pristajamo na politične voditelje, ki zaradi političnih interesov potvarjajo zgodovinska dejstva, širijo nestrpnost in strah ali pa politiko postavljajo nad razsodbe sodišč, kot se je to zgodilo v primeru arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško".

Igor Šoltes: življenjski problemi državljanov EU

Igor Šoltes pravi, da je bila glavna značilnost njegovega dela v tem prvem mandatu ta, da se ni posvečal prestižnim političnim temam, ampak so bili v ospredju življenjske teme, kot so varovanje okolja, skrb za zdravje, pravice potrošnikov in zmanjševanje socialnih razlik med različnimi državami in socialnimi skupinami.

V nadaljevanju navaja dva takšna primera. Peticijo za več lokalne hrane na krožnikih, ki bo, kot upa, v naslednjem mandatu doživela svoj epilog s sklepom o izvzetju hrane iz sistema javnih naročil. Na ta način bi skrajšali dobavne verige, obenem pa tisti socialno najranljivejši vsaj v javnih zavodih ne bi več jedli slabe in cenene hrane.

Opozarja pa tudi na sprejem evropskega akta o dostopnosti, pri katerem je sodeloval kot poročevalec v senci. Gre za, po njegovih besedah, zgodovinski dokument, ki na ravni Evropske unije določa, kako morajo biti invalidom prilagojene storitve in izdelki.

Franc Bogovič: projekt pametnih vasi

Franc Bogovič velja za zelo dobrega poznavalca problematik podeželja, kar je zaznamovalo tudi njegovo delo v Evropskem parlamentu. Skupaj z madžarskim poslancem Tiborjem Szanyijem je bil nosilec iniciative Pametne vasi. To je projekt, ki celostno pristopa k modernizaciji podeželja in izkoriščanju tehnoloških rešitev ter novih poslovnih konceptov za ustvarjanje dodane vrednosti in novih zaposlitvenih priložnosti na podeželju.

Za promocijo bioekonomije in krožnega gospodarstva v povezavi s projektom Pametnih vasi je v letu 2018 prejel nagrado »MEP award« za najaktivnejšega poslanca na področju raziskav in razvoja.

Lojze Peterle: boj proti raku in trgovinska pogajanja

Lojze Peterle navaja, da je postal v Bruslju eden najpomembnejših in prepoznanih ljudi, ki se ukvarja s področjem boja proti raku. To svojo prepoznavnost zdaj skuša pretopiti v čim več konkretnih odločitev, ki bodo k temu še dodatno pripomogle. Ena od teh je povečanje sredstev za to s 100 na 400 milijonov evrov. Druga pa sprejem direktive na področju generičnih zdravil, ki bo ta pocenila, tako da bodo zdravstveni sistemi na ta račun prihranili okrog 7 % denarja.

Ponosen je tudi na to, da je tekom svojega dela v Evropskem parlamentu namenil že več kot 200 000 evrov za plačana pripravništva mladih, v Bruslju in Strasbourgu pa je sprejel že več tisoč slovenskih obiskovalcev.

Kot velik uspeh pa si šteje tudi delo na enem od dveh gospodarskih sporazumov, ki sta bila v tem mandatu podpisana z Japonsko.

Poudarja pa tudi ukrepe za zaščito čebel in drugih opraševalcev z omejitvijo rabe pesticidov.

[do_widget id=podcast-playlist-3]