"Ujetniki diktature" lahko poročajo o prvi olimpijski medalji
POSLUŠAJ ČLANEK
Že prvi dan olimpijskih iger v Tokiu smo Slovenci pobrali prvo medaljo. Prvič nam je uspelo v kolesarstvu, natančneje Tadeju Pogačarju, ki je cestno dirko pod japonsko goro Fudži končal kot tretji.
Olimpijado na Japonskem ob športnih tekmovanjih brez gledalcev na tribunah zaznamujejo izjemno strogi varnostni ukrepi tako za tekmovalce kot za za poklicne spremljevalce iger. Slovenskih novinarjev, ki so se doma veliko prahu dvigovali okrog zaščitnih ukrepov za zajezitev virusa, praktično ne spustijo drugam kot zgolj v hotel in na prizorišče, pri čemer jim sledijo s tremi različnimi aplikacijami.
Na sobotni kolesarski dirki, ki se je bomo za vedno spominjali tudi Slovenci, je zmagal Ekvadorec Richard Carapaz, ki je 25 kilometrov pred ciljem uspešno pobegnil pred skupino 13. kolesarjev. V silovitem sprintu za preostali medalji pa je bil Pogačar le za las počasnejši od slovitega belgijskega šprinterja Wouta van Aerta.
"Olimpijske igre sem začel spremljati prej kot kolesarstvo, zato mi olimpijska kolajna res veliko pomeni. Vprašajte me čez nekaj let, kako veliko mi to pomeni," je v cilju na dirkališču Fudži dejal Pogačar in pokazal, kako veliko mu pomeni ta olimpijska medalja. "Upam, da sem odprl vrata za vse slovenske športnike. Pokazal sem, da se da. Vem, da so dobro pripravljeni, in upam, da bomo pobrali čim več odličij."
"To je ena težjih dirk, ki sem jih prekolesaril. Trpel sem od zadnjega vzpona naprej, stisnil zobe, se trudil maksimalno, da pridem do želenega rezultata. V mislih sem imel zlato medaljo, dva kilometra pred koncem pa sem videl, da je bil Carapaz tokrat premočan. Nato sem se osredotočil na boj za srebrno medaljo. Tokrat so odločali milimetri, ob tej priložnosti bi se zahvalil Janu Tratniku, ki se je izjemno boril in pomagal od začetka do konca,« je o težkih pogojih na cesti in homogeni slovenski ekipi dejal slovenski športni junak, ki je v tednu dni zmagi na najslovitejši tritedenski kolesarski dirki dodal še bronasto medaljo.
Pandemija covida-19, ki je olimpijske igre prestavila iz lanskega na letošnje leto, tudi letos kroji način njihove izvedbe. V Tokiu namreč razsajajo okužbe, zaradi katerih je lokalno prebivalstvo v velikem strahu, da bodo razmere zaradi iger ušle izpod nadzora. Zato največje športno tekmovanje spremlja kar precej negodovanja.
Oblasti so na to odgovorile s strogimi ukrepi in z razglašenimi izrednimi razmerami. Tokio je namreč še vedno v primežu virusa. Tekmovanja potekajo pred praznimi tribunami. To, da na največjem športnem dogodku ne bo tujih gledalcev, je znano že dolgo, le nekaj dni pred igrami pa je postalo znano tudi, da na prizoriščih ne bo niti domačih športnih navdušencev.
Novinarji RTV Slovenija so poročali, da se jim je pot v več kot 9.000 km oddaljen Tokio zaradi ukrepov, ki so jih sprejeli v skladu s protokoli ob pandemiji, podaljšala za približno tri ure. Takoj po pristanku se nato začne vrsta postopkov in formalnosti, da je mogoče vstopiti v državo. Obvezno je tudi testiranje na okužbo s covid-19 ob prihodu, nato pa prve tri dni vsakodnevni testi s slino in nato vnovič vsake štiri dni.
Gibanje vseh udeležencev je v Tokiu zelo omejeno. Novinarji imajo vstop le na prizorišča tekem, medijsko središče in do nastanitev, ki je tokrat v hotelih po mestih in ne v medijski vasi, in v najbližjo trgovino pred nastanitvijo. Za obisk slednje imajo le 15 minut. Uporaba javnega prevoza v prvih 14 dneh je strogo prepovedana.
Za nadzor in zaznavanje morebitnih rizičnih stikov med vsemi udeleženci skrbi ena izmed aplikacij, ki so si jih morali na telefone naložiti že pred odhodom na igre. V drugi se poleg vseh podatkov, ki so jih navedli pred vstopom in ob njem, vsakodnevno spremlja tudi zdravstveno stanje. Med ukrepi so seveda tudi že znani: obvezno nošenje mask, razkuževanje, vzdrževanje razdalje, omejevanje stikov ...
Slovenski novinarji v Tokiu se za zdaj zadržujejo in, kljub neodobravajočim podtonom še na glas ne govorijo o diktaturi, ki jim onemogoča profesionalno delo in krati osnovne človekove pravice. Na japonskem ni slovenskih ustavnih sodnikov in informacijske pooblaščenke, zato so se morali sprijazniti s strogo omejitvijo gibanja, sledenjem vsakemu njihovemu koraku ter aplikacijam, ki beležijo kje, oziroma koliko časa se gibajo.
Olimpijado na Japonskem ob športnih tekmovanjih brez gledalcev na tribunah zaznamujejo izjemno strogi varnostni ukrepi tako za tekmovalce kot za za poklicne spremljevalce iger. Slovenskih novinarjev, ki so se doma veliko prahu dvigovali okrog zaščitnih ukrepov za zajezitev virusa, praktično ne spustijo drugam kot zgolj v hotel in na prizorišče, pri čemer jim sledijo s tremi različnimi aplikacijami.
Na sobotni kolesarski dirki, ki se je bomo za vedno spominjali tudi Slovenci, je zmagal Ekvadorec Richard Carapaz, ki je 25 kilometrov pred ciljem uspešno pobegnil pred skupino 13. kolesarjev. V silovitem sprintu za preostali medalji pa je bil Pogačar le za las počasnejši od slovitega belgijskega šprinterja Wouta van Aerta.
Kam smo prišli, da 🇸🇮 kotrolira dirko na #Tokyo2020 #CyclingRoad
— Jan Horvat (@horvering) July 24, 2021
"Olimpijske igre sem začel spremljati prej kot kolesarstvo, zato mi olimpijska kolajna res veliko pomeni. Vprašajte me čez nekaj let, kako veliko mi to pomeni," je v cilju na dirkališču Fudži dejal Pogačar in pokazal, kako veliko mu pomeni ta olimpijska medalja. "Upam, da sem odprl vrata za vse slovenske športnike. Pokazal sem, da se da. Vem, da so dobro pripravljeni, in upam, da bomo pobrali čim več odličij."
All those riders that pulled out of the tour so they would be strong for the Olympics. @TamauPogi just wins @LeTour and then attacks after 200ks a week later. Incredible!!!#CouchGames
— Paul Ford (@SoireeCreative) July 24, 2021
"To je ena težjih dirk, ki sem jih prekolesaril. Trpel sem od zadnjega vzpona naprej, stisnil zobe, se trudil maksimalno, da pridem do želenega rezultata. V mislih sem imel zlato medaljo, dva kilometra pred koncem pa sem videl, da je bil Carapaz tokrat premočan. Nato sem se osredotočil na boj za srebrno medaljo. Tokrat so odločali milimetri, ob tej priložnosti bi se zahvalil Janu Tratniku, ki se je izjemno boril in pomagal od začetka do konca,« je o težkih pogojih na cesti in homogeni slovenski ekipi dejal slovenski športni junak, ki je v tednu dni zmagi na najslovitejši tritedenski kolesarski dirki dodal še bronasto medaljo.
Pandemija posega tudi v letošnje igre
Pandemija covida-19, ki je olimpijske igre prestavila iz lanskega na letošnje leto, tudi letos kroji način njihove izvedbe. V Tokiu namreč razsajajo okužbe, zaradi katerih je lokalno prebivalstvo v velikem strahu, da bodo razmere zaradi iger ušle izpod nadzora. Zato največje športno tekmovanje spremlja kar precej negodovanja.
Oblasti so na to odgovorile s strogimi ukrepi in z razglašenimi izrednimi razmerami. Tokio je namreč še vedno v primežu virusa. Tekmovanja potekajo pred praznimi tribunami. To, da na največjem športnem dogodku ne bo tujih gledalcev, je znano že dolgo, le nekaj dni pred igrami pa je postalo znano tudi, da na prizoriščih ne bo niti domačih športnih navdušencev.
Aplikacije, testiranja, omejitve gibanja in prepoved uporabe javnega prevoza
Novinarji RTV Slovenija so poročali, da se jim je pot v več kot 9.000 km oddaljen Tokio zaradi ukrepov, ki so jih sprejeli v skladu s protokoli ob pandemiji, podaljšala za približno tri ure. Takoj po pristanku se nato začne vrsta postopkov in formalnosti, da je mogoče vstopiti v državo. Obvezno je tudi testiranje na okužbo s covid-19 ob prihodu, nato pa prve tri dni vsakodnevni testi s slino in nato vnovič vsake štiri dni.
Gibanje vseh udeležencev je v Tokiu zelo omejeno. Novinarji imajo vstop le na prizorišča tekem, medijsko središče in do nastanitev, ki je tokrat v hotelih po mestih in ne v medijski vasi, in v najbližjo trgovino pred nastanitvijo. Za obisk slednje imajo le 15 minut. Uporaba javnega prevoza v prvih 14 dneh je strogo prepovedana.
Za nadzor in zaznavanje morebitnih rizičnih stikov med vsemi udeleženci skrbi ena izmed aplikacij, ki so si jih morali na telefone naložiti že pred odhodom na igre. V drugi se poleg vseh podatkov, ki so jih navedli pred vstopom in ob njem, vsakodnevno spremlja tudi zdravstveno stanje. Med ukrepi so seveda tudi že znani: obvezno nošenje mask, razkuževanje, vzdrževanje razdalje, omejevanje stikov ...
Na Japonskem zelo trdi ukrepi, a niti sledu o diktaturi
Slovenski novinarji v Tokiu se za zdaj zadržujejo in, kljub neodobravajočim podtonom še na glas ne govorijo o diktaturi, ki jim onemogoča profesionalno delo in krati osnovne človekove pravice. Na japonskem ni slovenskih ustavnih sodnikov in informacijske pooblaščenke, zato so se morali sprijazniti s strogo omejitvijo gibanja, sledenjem vsakemu njihovemu koraku ter aplikacijam, ki beležijo kje, oziroma koliko časa se gibajo.
V sinočnjem športu na @RTV_Slovenija so povedali, da novinarji na OI na 🇯🇵 morajo vsak dan opraviti samo testiranje, imajo 2 obvezni aplikaciji za sledenje in 15min časa za obisk zgolj 1 trgovine. Zdi se jim veliko, vendar diktature niso omenjali.
— Janez Snoj III 🇸🇮 (@janezsnoj) July 22, 2021
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
10 komentarjev
Alojzij Pezdir
Glede na nezaznavno bliskovito časovno ekspeditivnost in rušilno učinkovitost delovanja ustavnih sodnikov, informacijske pooblaščenke, varuha človekovih pravic in drugih dobro plačanih državnih oz. proti-vladnih "varuhov različnih čednosti" ni mogoče pričakovati, da bi sveže izkušnje japonske "proti-koronske diktature" vgradili v svoje "proti-diktatorske" birokratske odločbe pred naslednjo petletko.
Kar pomeni, da bodo glasno in bučno "zvonili po toči" tudi po četrtem krogu spopada državljanov s pandemijo in vsemi njenimi škodljivimi posledicami.
MEFISTO
Ko berem levičarske prispevke in komentarje kar nekako slutim, da bo zaradi omejevanja svobode in strogih proti covidnih ukrepov na Japonskem ustavno sodišče Republike Slovenije razveljavilo olimpijske igre v Tokiu in na podlagi ustavne obtožbe slovenske levice razrešilo japonskega premiera, če ne celo samega japonskega cesarja.
Zato se prezgodaj ne veselite zasluženih in nezasluženih slovenskih medalj.
Friderik
Ne vem kaj dela japonsko ustavno sodišče? Že tako in tako obravnavajo poprečno eno zadevo na leto, pa ti izpustijo tako priliko, da bi ugotovili, da je zdrava pamet neustavna.
rasputin
Športniki iz diktatorskih držav so velikokrat izkoristili mednarodne športne prireditve za pobeg iz svoje države.
Veliko vprašanje je, koliko naših olimpijcev se bo vrnilo domov. Mogoče bodo nekateri končali na Kubi ali v Venezueli. Pa še kakšen politik bo zraven.
Kraševka
Da je ŠPORTNIK lahko šel v TUJINO, za časa Titove "svobode", je moral biti član Zveze Komunistov. Lep primer je OLIMPIONIK s Krasa - Danilo Žerjal, ki je bil dober športnik že za časa Italije, med vojno je bil PARTIZAN in tudi v paretizanih je poleg puške nosil s seboj rekvizite (bil pravk v metanju diska in kladiva) Po vojni je bil v Jugoslovanski ekipi, tako v Beogradu, kot Celju. Če bi hotel na Olimpijske igre, bi moral biti član Komunistične partije. Ker tega ni hotel, je bil na seznamu za Goli otok. Tega se je za las rešil in zbežal v tujino. Postal je prvak v Italiji, vendar mu je bila UDBA za petami. Odšel je v Venezuelo in na Olimpijskih igrah v Ameriki je dobil medalje. Toda v Jugoslavuiji, so vse njegove ZASLUGE ENOSTAVNO IZBRISALI in se ga ni dobilo nikjer prikazanega med športniki. V samostojni Sloveniji, se je njegova hčerka trudila (v Venezueli ga je zadela tragična smrt), da bi ga posmrtno "oživila" v domovini Sloveniji. Jadran Strle je za RTV pripravil FILM - Danilo Žerjal - OLIMPIONIK. Na dan, ko so na RTV montirali film, so na domu našli Jadrana mrtvega.....?
korosec.france
Težko je Udbokučanistično levuharskim služabnikom Globoke države in velikega Rdečega Korita - dajmo jih razumet , prosim!
------------------------------------------------------------------------
Živijo od sadov krvave nečloveške NOB OF Revolucije in od Broz-Kardelj-Mačkove 50 letne diktature, ki je se sramotno razletela v krvi stotisočev Slovencev, Hrvatov in predvem Bošnjakov ter Srbov -na strani zločina seveda.
-----------------------------------------------------------
Živeti desetletja na tuj račun mora biti hudičeva komoditeta, ki je pokvarenjak od človeka ne spusti iz rok kar tako !
Friderik
France in kakšno zvezo ima to s člankom? Kar nekaj, a ne?
Teodor
JJ je prepričal Japonce, oziroma jim kar ukazal, da imajo strožje ukrepe kot v Sloveniji, samo zato, da zatira slovenske novinarje.
Kraševka
Verjetno bodo tako poročali na RTV Ljubljana, da se je DIKTATURA iz Slovenije prenesla v Tokio. A ni čudno, da Japonska, namesto, da bi posnemala Čeferinovo UEFA, EU ministra za krizo - Lenarčiča in naše US, ki zagovarja ZAKONITOST MNOŽIČNEGA ZBIRANJA, raje v Tokiu posnemajo ukrepe vlade JJ? Po Japonsko, je VLADAVINA PRAVA nekaj drugega, kot v EU.
Anita
Japoncem je v prvi vrsti do zdravja in so svoj nestrinjanje z igrami, ki naj bi povzročile rast okuženih pokazali z protesti, kjet so vsi nosili maske in varnostno razdaljo. Se vidi razlika v kuturi.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.