Ugledni pravnik Erbežnik: KNOVS od SOVE upravičeno zahteva dokumente o zaposlitvi Šarčeve znanke

vir: pixabay.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Glede zapleta okrog pristojnosti KNOVS je predsednik komisije Tonin včeraj predstavil mnenje odvetniške pisarne Vrtačnik, ki pritrjuje, da nadzor zaposlovanja na Sovi spada v okvir pristojnosti Knovsa. Zakonodajno-pravna služba DZ se o tem ni izrekla, saj po njihovem niso pristojni.

Na Domovini smo pridobili še mnenje izrednega profesorja z Evropske pravne fakultete, dr. Anžeta Erbežnika, ki prav tako KNOVSu pripisuje pristojnosti za preverjanje zaposlitev na Sovi.

Nadzor ni omejen samo na določene elemente


Tako dr. Erbežnik v svojem mnenju zapiše: "V drugem odstavku 13. člena pa še dodaja, da za izvrševanje nadzora ukrepov obveščevalne službe iz 5. točke 4. člena zakona ZSOVA ima komisija tudi naslednje pristojnosti in naloge: nadzira uporabo s sodno odločbo odrejenih nadzorovanih ukrepov; nadzira odreditev in uporabo nadzorovanih ukrepov, ki se ne odrejajo s sodno odločbo. Vendar pa navedeno ne predstavlja omejitve nadzora tega telesa na način, da le-to nima vpogleda v dokumentacijo v zvezi s postopki zaposlitve"

Namreč po mnenju dr. Erbežnika je potrebna uporaba zakona na način, da se analizira njegov namen. Pri tem že iz pripravljalnih gradiv zakona in sprememb izhaja, da je bil namen vseobsegajoča in učinkovita parlamentarna kontrola kot edina oblika celovitega nadzora nad delom tajnih služb.

V predlogu zakona iz julija 2002 namreč lahko beremo: "Parlamentarni nadzor je namreč najpomembnejša oblika demokratične kontrole in usmerjanja dela nosilcev obveščevalne in varnostne dejavnosti. Kot vsak nadzor tudi ta izhaja iz določene stopnje nezaupanja v delovanje teh služb. Zaradi tega je treba zagotoviti zaupanje javnosti v delo Državnega zbora na tem področju in zaupanje v delo obveščevalnih in varnostnih služb. Parlamentarni nadzor mora prispevati k izboljšanju učinkovitosti delovanja obveščevalnih in varnostnih služb. Pri tem je pomembno tudi medsebojno zaupanje med nadzornikom, to je parlamentarno komisijo in nadzorovanimi službami."

Sistem zavor in uteži med različnimi vejami oblastmi


Tajne službe predstavljajo potencialno nevarno orodje v rokah izvršilne oblasti in zato zahtevajo kontrolo s strani zakonodajne ali/in sodne oblasti. Obtožbe, ki so bile izrečene v medijih, zatrjujejo v bistvu očitek koruptivnega ravnanja najvišjih nosilcev tajne službe in predstavnikov vlade, torej tistih, ki predlagajo direktorja, in da slednji odreja posamezne ukrepe/aktivnosti. Sistem parlamentarnega nadzora ukrepov s strani Sove lahko deluje samo, če je nujni predpogoj zaupanja v objektivnost in neodvisnost direktorja Sove podan.

Pri tem pa gre za aktivno dolžnost sodelovanja na obeh straneh. Kot na primer izhaja iz odločbe U-I-114/95: »Spoštovanje načela delitve oblasti namreč ni le v tem, da nobena od vej oblasti ne posega v pristojnosti druge, ampak tudi v tem, da nobena ne opušča dejavnosti, ki jih je znotraj svojega delokroga dolžna opraviti...« (tč. 9). V kolikor Sova ne sodeluje s KNOVS, bi navedeno lahko predstavljalo kršitev take dolžnosti sodelovanja.

Preverjanje narave zaposlitve ni zgolj inšpekcijski postopek


Nekatere pristojnosti parlamentarnega nadzora niso nujno izrecno navedene, pa kljub temu izhajajo iz smisla učinkovitega nadzora. Gre za nekakšno »penumbro« pristojnosti, torej pristojnosti, ki smiselno izhajajo iz temeljne naloge.

Preverba zaposlovanja ni samo stvar inšpekcijskega nadzora, temveč je potrebna tudi z vidika politične kontrole kadrovanja in tudi s tem povezanih financ, tako v strokovnem kot v svetovnonazorskem smislu, ob ustreznem reflektiranju vseh relevantnih družbenih skupin. To velja še toliko bolj za države z nedavno totalitarno preteklostjo ali problemi z ekstremizmom, kjer navedeno preprečuje, da bi nedemokratične ali na stranska vrata s kadrovanjem prevzele oblast.

V danem primeru ne gre za pregled postopka zaposlovanja kot takega, ampak za v medijih izrečene obtožbe korupcijske narave, ki postavljajo pod vprašaj obstoj predpogoja zakonitosti in sorazmernosti celotnega sistema ukrepov. To pa ni stvar inšpekcijskega nadzora, temveč parlamentarne (politične) kontrole, zapiše dr. Erbežnik.

Člani KNVOS so upravičeni do vpogleda v tajne dokumente


Člani KNOVS so zavezani k varovanja tajnosti podatkov in morebitna kršitev tega lahko ima tako politične kot tudi pravne posledice (npr. 260. člen KZ-1, izdaja tajnih podatkov). V tem pogledu so vedno mogoči ustrezni postopki. Vendar navedeno ne daje pravno upravičenje tajni službi, da sama začne razvrščati, kdaj in za koga meni (v smislu parlamentarnega komisije), da lahko poda tajne podatke.

Dopustitev takšne diskrecijske pravice bi pomenila kršitev dolžnosti Sove in njenega vodstva nasproti parlamentarni komisiji ter bistven poseg v učinkovitost parlamentarnega nadzora.

V celoti objavljamo pravno mnenje izrednega profesorja dr. Erbežnika.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike