Učiteljica opisuje, kako zaščitniški starši ponižajo učitelja in mu vzamejo dostojanstvo

Po strelskem pohodu v Srbiji in grozljivih posnetkih medvrstniškega nasilja v Sloveniji debata okrog dogajanja v šolstvu ne pojenja. Strokovnjaki se strinjajo, da je bila učiteljem in šoli na splošno v zadnjih desetletjih odvzeta avtonomija, vzgojna pristojnost in mehanizmi ukrepanja proti vse bolj razpuščenim, neodzivnim, avtoritete nevajenim otrokom.

Posledice zgrešene šolske politike predvsem iz časov obvladovanja šolstva s strani kroga Slavka Gabra in LDS-a, pa so trčile ob izzive sodobnega časa, kot je permisivnost, odvisnost od ekranov ter starševska potuha svojim otrokom.

O resnosti razmer v šolah je sklepati tudi iz besed naše sogovornice, predsednice Strokovnega sveta Društva katoliških pedagogov Slovenije, Helene Kregar, ki za Domovino opisuje težke situacije, s katerimi se učitelji vsakodnevno srečujejo.

Da je treba učiteljem vrniti strokovno avtonomijo in pedagoško avtoriteto pa poudarjajo v opozicijski Novi Sloveniji, kjer na pristojna ministrstva naslavljajo šest predlogov sprememb zakonodaje, s katerimi bi okrepili vlogo učiteljev v vzgojno izobraževalnem procesu. 

Ker kazni v šolah ni, se otroci in starši sami odločajo, ali bodo prevzeli odgovornost

O statusu učiteljev v današnji šolski situaciji smo se pogovarjali s predsednico Strokovnega sveta Društva katoliških pedagogov Slovenije Heleno Kregar. Ta poudarja, da je s počasnimi, a zanesljivimi koraki permisivnost vstopila tako v družinsko vzgojo kot tudi v šolo.

Odgovorni starši in šole bi morale postaviti otrokom mejo, čez katero ne bi smel stopiti ne otrok ne njegovi starši in ne odvetnik. »Slovenske šole imajo vzorno urejene pravilnike, ki temeljijo na šolski zakonodaji. Vendar pa so pomanjkljivo opredeljene dolžnosti in odgovornost otrok, predvsem pa sankcije, ki sledijo neupoštevanju pravil. Tu je najšibkejša točka našega šolskega sistema. Otroci pogosto sami izjavijo: ›Če bom kaznovan, bo to naredil, če ne bom, je pa itak brez smisla!‹ Posledice, ki sledijo neupoštevanju pravil, bi morale biti jasno opredeljene. Nobena sila ne bi smela šoli odvzeti možnosti, da jih izvrši. Ker pa to ne funkcionira, se starši in otroci lahko sami odločajo, ali bodo prevzeli odgovornost ali se ji bodo posmehovali.«

Učitelji so po njenem mnenju večinoma ljudje, ki z žarom in odgovornostjo opravljajo svoj poklic. Uživajo v poučevanju, a za to potrebujejo pozornost otrok. »Učitelj potrebuje zainteresirane, motivirane otroke, ki se želijo izobraževati in jim znanje nekaj pomeni. Kje danes še najdete skupino takih otrok? Učitelj v razredu zelo težko ustvari razmere, v katerih otroci res sodelujejo in to ga najbolj izčrpava. Ker so rezultati pisnih ocenjevanj praviloma slabi, je treba teste ponavljati v nedogled, tja do 20. junija. Ker starši nimajo časa za pogovor z učiteljem, komunicirajo po elektronski pošti. Učitelji na to pošto odgovarjajo pozno v noč. Ko se kak starš odloči, da je njegov otrok zna dovolj za pozitivno oceno, to sporoči ravnatelju ali še huje – anonimno inšpekciji, se »pameten« učitelj ne spopada z njim. Ve se namreč, da je zmaga v rokah močnejšega! To učitelja poniža, vzame mu dostojanstvo v lastnih očeh, v očeh otroka, staršev, ravnatelja ... Pa ne mislite, da je tak pojav redek!«  

»Danes morajo učitelji govoriti o nasilju, že jutri o mavričnih družinah, jedrskem orožju …«

Pravi, da pretresena posluša svoje dolgoletne kolege, ki pravijo, da imajo vsega skupaj dovolj in marsikdo res odide iz šolskega sistema.

Tudi izvajanje pogovorov o medvrstniškem nasilju, ki so jih morali učitelji opraviti v svojih razredih ob koncu prejšnjega tedna po navodilu vlade, se ji zdi vprašljivo in je preseglo pristojnost, znanje in sposobnosti marsikaterega učitelja.

»Po eni strani učiteljev nihče ne usposablja za kvalitetno izvajanje razrednih ur in kvalitetnega razredništva, ure za razredništvo so skrčene na minimum, po drugi strani pa se učitelju naloži odgovornost za pogovor – danes o nasilju, jutri o mavričnih družinah, pojutrišnjem o jedrskem orožju … Vse to bi morali sistemsko izgraditi in ne le stihijsko ukrepati, ko se že zgodi nesreča,« še dodaja Helena Kregar.

V NSi s pritiskom na pristojna ministrstva, da vendarle kaj storijo

Vloga ministra za šolstvo Darija Felde v pereči javni tematiki poslednjih dni je bila praktično neopazna, kar je zmotilo tudi opozicijsko Novo Slovenijo. Poslanka Iva Dimic je na današnji novinarski konferenci kritizirala ministrov nezadosten odziv na posneti in na spletu predvajani pretep dijakinj ter na vse, kar je sledilo. Po njenem prepričanju aprilski primer medvrstniškega nasilja v Celju ni osamljen in da tudi raziskave potrjujejo, da je tovrstnega nasilja pri nas veliko.

»Edina rešitev, ki jo je minister Felda predlagal, je ›več pogovorov‹. V slovenskih šolah je bil organiziran dan kulture, nenasilja in strpnosti. Kot so pri tem opozorili šolniki, slovenske šole programe za promocijo strpnosti in nenasilja že izvajajo. Drugih ukrepov ministrstvo ni napovedalo, kar kaže na to, da se resnosti problema ne zaveda,« je poudarila Iva Dimic.

Neuradno: kako naj bi minuli petek (12.5.) prišlo do "dneva kulture nenasilja in strpnosti" v slovenskih šolah?
- V ponedeljek (8.5.) naj bi predsednik @vladaRS Golob o tem pri večerji govoril s svojo partnerko Tino Gaber.
- Padla je ideja o vsaj 2 šolskih urah petkovega pogovora… pic.twitter.com/HCkQ7fvDvp

— Mirko Mayer ???? ???? (@Mirko_Mayer) May 18, 2023

Prepričana je, da je ministrstvo povsem preslišalo vedno glasnejša opozorila učiteljev in ravnateljev (o teh smo pisali tudi v našem prispevku Ravnateljica staršem: če bi vedeli, kaj vaši otroci počnejo na pametnih telefonih, bi jim ga takoj ukinili), da brez spremembe zakonodaje medvrstniškega nasilja ne bodo zmogli obvladati. »V Novi Sloveniji ministra za vzgojo in izobraževanje pozivamo k takojšnji pripravi sprememb zakonodaje, ki bodo učiteljem vrnili strokovno avtonomijo in pedagoško avtoriteto, predvsem pa bodo šolam dale ustrezno zakonsko podlago za učinkovito reševanje težavnih primerov medvrstniškega nasilja in odklonskega vedenja.«

https://twitter.com/NovaSlovenija/status/1659197281751678983

NSi tako predlaga šest točk za spremembo zakonodaje, med drugim uvedbo pristojnosti za učinkovito ukrepanje strokovnih delavcev, začasno umik nasilnih otrok iz razreda ali šole ter lažje napotitve otrok v vzgojno varstvene zavode. Prav tako želijo večjo strokovno avtonomijo učiteljev, omejitev starševskega poseganja in obravnavo spletnega ustrahovanja kot kaznivega dejanja.

Opozarjajo, da je bilo akcijskih načrtov dovolj. »Potrebne so spremembe zakonodaje, ki bodo učiteljem, vzgojiteljem in ravnateljem omogočile učinkovito ukrepanje v primeru odklonskega vedenja otrok ter medvrstniškega nasilja. Če ne ukrepamo takoj, je samo vprašanje časa, kdaj se bo na kateri izmed naših osnovnih ali srednji šol zgodil primer medvrstniškega nasilja, ki se bo končal tragično.«