Turški bazar: zmešnjava, ki ji ni videti konca

Vir: Pixabay
Embed from Getty Images

V zadnjih dneh vladajo na grško-turški meji izredne razmere zaradi novega množičnega prihoda prebežnikov. Te so nastale kot posledica turškega preusmerjanja pozornosti s spodletelega vojaškega udejstvovanja v okolici mesta Idlib v Siriji. Turčija je uspela razjeziti Rusijo, ni pa računala, da politični prijemi iz leta 2015 v Evropi ne bodo več delovali.


Podcast komentarja Marka Balažica je na voljo na koncu prispevka.




Turčija v zadnjih letih v negotovih razmerah na Bližnjem vzhodu igra tvegano igro, v kateri se želi pozicionirati kot regionalna velesila. To počenja tako nespretno, da se je uspela zameriti vsem pomembnim igralcem v sirskem konfliktu. Najprej Rusom s sestrelitvijo letala, kar je reševala z nakupom njihovega protizračnega sistema. Po tem Američanom in zahodnim zaveznikom, ravno zaradi tega nakupa in oddaljevanja iz njihovega kroga. Pa spet Rusom, ker je začela odprt vojaški spopad s silami Bašarja Al-Assada, pri katerih sodelujejo ruski vojaki.

Delno lahko razloge za Turško početje v Siriji pripišemo zavarovanju njenih strateških interesov, kot so denimo umik problematike kurdskega vprašanja čim bolj stran od njenih meja. V največji meri pa gre za odvračanje pozornosti z domače politične situacije. Erdoğan je že pred časom spoznal, da se je njegov politični model izpel, zato je moral poiskati drugačna mobilizacijska sredstva, če je želel ohraniti politično podporo. Najlažja pot iz take zagate je nagovarjanje nacionalnih čustev in obujanje velikih idej nekih drugih časov.

David Barchard iz britanskega miselnega vozlišča Chatham House je že leta 1985 napovedal, da je ena od možnosti razvoja turške zunanje politike t.i. neo-otomanski načrt. Ta ideja se je očitno močno okrepila, ko je Turčija zašla v ekonomsko stagnacijo ter so se začeli krhati vzvodi Erdoğanove politične moči z vrhuncem v spodletelem vojaškem puču. Zadnje vojaške eskapade v Libiji in Siriji temu le pritrjujejo.
Kompromisi s Turčijo se počasi končujejo. Če želi Evropska unija okrepiti svojo vlogo ter ohraniti hrbtenico, morda postopati trdo. Zato je izrednega pomena, da države na njenih zunanjih mejah ne popustijo.

Špekulira se, da je Turčija z napadi na sile uradnega režima v Siriji močno ujezila Vladimirja Putina. Ta si na vsak način želi končati vojno v Siriji, kjer je Rusija prisotna že skoraj 5 let. Želi si namreč triumfa svoje ekspanzionistične zunanje politike, ki bi ga dosegel na račun Amerike in njenih zaveznikov. Zato mu Erdoğanovo soliranje izrazito ne odgovarja. Preko stopnjevanja intenzitete vojaškega spopada ga je očitno discipliniral do te mere, da je ta moral zaprositi za srečanje v Moskvi. Da bi se izognil slovesu poraženca, pa je želel svojo moč demonstrirati z izsiljevanjem Evropske unije, začenjši s tradicionalnim rivalom Grčijo.

Čas za politiko kompromisov s Turčijo minil


Rezultati volitev po evropskih državah od leta 2015 dalje kažejo, da klasične politične stranke močnih evropskih držav ne morejo več ignorirati klicev državljanov po jasnih vrednotah in močnejši Evropi. Po odzivih politikov, ki jih spremljamo v zadnjih dneh, lahko opazimo, da je vrag odnesel šalo. Politika kompromisov s Turčijo se počasi končuje. Če želi Evropska unija okrepiti svojo vlogo ter ohraniti hrbtenico, morda postopati trdo. Zato je izrednega pomena, da države na njenih zunanjih mejah ne popustijo. Lahko bi celo dejali, da se na Grčiji lomi evropska zunanja politika ter si zato ta zasluži vso našo podporo. Tega se očitno zavedajo evropski voditelji, ki so te kraje obiskali v preteklih dneh.

Da pa si ne bi prehitro ustvarili iluzije, da se konflikt lahko konča v doglednem času, je v post-brexitovskem duhu poskrbela Velika Britanija. V Ankari je namreč britanski minister Dominic Raab že izrazil solidarnost s Turčijo in za migrantski val okrivil Rusijo in sirski režim.

Spodbuda Turčije, da so evropske meje odprte, je na pot poslala tisoče ljudi. Kot že neštetokrat v zgodovini, se je žal zopet pokazalo, da ob političnih igrah tistih, katerih čas je minil, kratko potegnejo ti, ki niso nič krivi.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike