V zadnjih dneh vladajo na grško-turški meji izredne razmere zaradi novega množičnega prihoda prebežnikov. Te so nastale kot posledica turškega preusmerjanja pozornosti s spodletelega vojaškega udejstvovanja v okolici mesta Idlib v Siriji. Turčija je uspela razjeziti Rusijo, ni pa računala, da politični prijemi iz leta 2015 v Evropi ne bodo več delovali.
Podcast komentarja Marka Balažica je na voljo na koncu prispevka.
Turčija v zadnjih letih v negotovih razmerah na Bližnjem vzhodu igra tvegano igro, v kateri se želi pozicionirati kot regionalna velesila. To počenja tako nespretno, da se je uspela zameriti vsem pomembnim igralcem v sirskem konfliktu. Najprej Rusom s sestrelitvijo letala, kar je reševala z nakupom njihovega protizračnega sistema. Po tem Američanom in zahodnim zaveznikom, ravno zaradi tega nakupa in oddaljevanja iz njihovega kroga. Pa spet Rusom, ker je začela odprt vojaški spopad s silami Bašarja Al-Assada, pri katerih sodelujejo ruski vojaki.
Delno lahko razloge za Turško početje v Siriji pripišemo zavarovanju njenih strateških interesov, kot so denimo umik problematike kurdskega vprašanja čim bolj stran od njenih meja. V največji meri pa gre za odvračanje pozornosti z domače politične situacije. Erdoğan je že pred časom spoznal, da se je njegov politični model izpel, zato je moral poiskati drugačna mobilizacijska sredstva, če je želel ohraniti politično podporo. Najlažja pot iz take zagate je nagovarjanje nacionalnih čustev in obujanje velikih idej nekih drugih časov.
David Barchard iz britanskega miselnega vozlišča Chatham House je že leta 1985 napovedal, da je ena od možnosti razvoja turške zunanje politike t.i. neo-otomanski načrt. Ta ideja se je očitno močno okrepila, ko je Turčija zašla v ekonomsko stagnacijo ter so se začeli krhati vzvodi Erdoğanove politične moči z vrhuncem v spodletelem vojaškem puču. Zadnje vojaške eskapade v Libiji in Siriji temu le pritrjujejo.
Kompromisi s Turčijo se počasi končujejo. Če želi Evropska unija okrepiti svojo vlogo ter ohraniti hrbtenico, morda postopati trdo. Zato je izrednega pomena, da države na njenih zunanjih mejah ne popustijo.
Špekulira se, da je Turčija z napadi na sile uradnega režima v Siriji močno ujezila Vladimirja Putina. Ta si na vsak način želi končati vojno v Siriji, kjer je Rusija prisotna že skoraj 5 let. Želi si namreč triumfa svoje ekspanzionistične zunanje politike, ki bi ga dosegel na račun Amerike in njenih zaveznikov. Zato mu Erdoğanovo soliranje izrazito ne odgovarja. Preko stopnjevanja intenzitete vojaškega spopada ga je očitno discipliniral do te mere, da je ta moral zaprositi za srečanje v Moskvi. Da bi se izognil slovesu poraženca, pa je želel svojo moč demonstrirati z izsiljevanjem Evropske unije, začenjši s tradicionalnim rivalom Grčijo.
Čas za politiko kompromisov s Turčijo minil
Rezultati volitev po evropskih državah od leta 2015 dalje kažejo, da klasične politične stranke močnih evropskih držav ne morejo več ignorirati klicev državljanov po jasnih vrednotah in močnejši Evropi. Po odzivih politikov, ki jih spremljamo v zadnjih dneh, lahko opazimo, da je vrag odnesel šalo. Politika kompromisov s Turčijo se počasi končuje. Če želi Evropska unija okrepiti svojo vlogo ter ohraniti hrbtenico, morda postopati trdo. Zato je izrednega pomena, da države na njenih zunanjih mejah ne popustijo. Lahko bi celo dejali, da se na Grčiji lomi evropska zunanja politika ter si zato ta zasluži vso našo podporo. Tega se očitno zavedajo evropski voditelji, ki so te kraje obiskali v preteklih dneh.
Da pa si ne bi prehitro ustvarili iluzije, da se konflikt lahko konča v doglednem času, je v post-brexitovskem duhu poskrbela Velika Britanija. V Ankari je namreč britanski minister Dominic Raab že izrazil solidarnost s Turčijo in za migrantski val okrivil Rusijo in sirski režim.
Spodbuda Turčije, da so evropske meje odprte, je na pot poslala tisoče ljudi. Kot že neštetokrat v zgodovini, se je žal zopet pokazalo, da ob političnih igrah tistih, katerih čas je minil, kratko potegnejo ti, ki niso nič krivi.
Tale pomoč EU Grčiji s Frontexom bo še velik problem. Edino, kar bo Frontex počel na grško-turški meji, bo skrb za migrante napadalce in njihovo dobro počutje in njihova registracija.
Res je.
Prispevek nam lepo pokaže aktualne razmere med Turčijo in Evropo.
Evropa je naivno pošiljala denarno pomoč v Turčijo, misleč, da nas bo ta branila pred UDOROM MIGRANTOV.
Evropa je to delala “brez trezne presoje”, v upanju da bodo njene meje reševali drugi, Evropa, pa lahko “mirno spi”. Če se je kdo hotel sam zavarovati, ga je EU, takoj “poteptala”.
Zato so bili vsi EVROPSKI voditelji predvsem tiho. Nevladniki, podprti s Sorosom, pa so začeli tihotapiti migrante, Cerarjeva vlada jim je celo namenila denar iz državne blagajne – razumi kdor more? Zakaj je Orban tako osovražen? Zato, ker je že pred petimi leti pozival, da bi meje zaprli. In to se danes kaže za pravilno. Beguncem, bi morali pomagati v njim najbližnjim državah.
To bi bilo za Evropo cenejše. Iz varnostnega vidika pa veliko bolj humano in varno za migrante in Evropo.
Kot je v prispevku navedeno, kako je Britanec, David Barchard, že leta 1985 napovedal: “Turška zunanja politika ima t.i. neo-Otomanski načrt”. Mogoče je, da se to sedaj udejanja.
Mercklova in Juncker, pa sta bolj malo poznala ZGODOVINO. Če bi vsaj poznala zgodbo “Martina Krpana”, bi razumela, kaj pomeni DRŽAVNA VARNOS. Posledično ni prizadeta sedaj samo ena država, ampak cela EVROPA.
Doma pa bi morali najprej ukiniti Mirovni Inštitut, ki nas DEJANSKO – varnostno OGROŽA, s tem, ko tihotapi tujce in podira zakonite meje.
Ne pozabiti, da vlado v Grčiji vodi zdaj desnica, ki ima izrazito drugačen pristop do teh vprašanj kot prej levičarska vlada. Poleg tega imajo ljudje dovolj teh beguncev in njihovega izsiljevanja. Da bo pa mera polna, je zdaj tukaj še koronavirus, ki pomeni še dodatno tveganje v primeru beguncev.
V včerajšnji tematski oddaji Studia ob 17. uri RS 1 je eden od gostujočih poznavalcev povedal, da Turki nezakonite migrante podpihujejo s pribl. 200 evri “žepnine” oz. “potnih stroškov” in brezplačnimi avtobusnimi prevozi do zaprte grške meje ter da skušajo na silo “izvoziti” predvsem ekonomske migrante iz Afganistana, Pakistana, Iraka …, ne pa edinih in resničnih vojnih beguncev iz Sirije. Begunci iz Sirije, ki bi bili edini upravičeni do mednarodne azilne zaščite, zasedajo po številu migrantov na turško-grški meji šele sedmo mesto.
Kar pomeni le še en primer skrajno brezobzirne, nekonsistentne, nehumane in nepoštene izsiljevalske migracijske politike samodržca Erdogana, do katere bodo morala vodilna politična telesa in ključni politični odločevalci na ravni EU zavzeti skupno, skrajno racionalno, enotno in uresničljivo politiko učinkovitega in doslednega zavarovanja skupne varnosti in uresničevanja učinkovite skupne politike do humanitarnega in varnostnega aspekta umetno sproženih in interesno usmerjanih poskusov množičnih migracij na ozemlja EU.
Imate prav.
To je res INTERESNO usmerjena MNOŽIČNA migracija, ki jo Evropa res ni dolžna sprejeti.
Pa tudi fizično ni mogoče, da bi “prelili” vse ljudi iz Azije in Afrike v Evropo. Naš kontinent Evropa, je veliko premajhen, da bi vsem nudil blagostanje, kar jim organizatorji MIGRACIJ LAŽNO OBLJUBLJAJO.
Ves Svet je res dolžan pomagati samo beguncem, toda PREDVSEM – v bližini njihove domovine.
To, kar se sedaj dogaja, ni nič drugega, kot NAPAD na Evropo.
Kdaj bo to spoznal tudi Bruselj?
Problem je, da držijo v šahu Ruse z njih turškim plinskim tokom. Katastrofa!! Posrali so ga putinisti pri Ukrajini!
Vprašati se moramo, od kod migrantom denar za tako potovanje v EU. Prihajajo iz krajev, kjer cele vasi niso videle nikoli toliko denarja, kot ga ima en sam migrant. Kar pomeni, da ga nekdo zalaga z denarjem in ga usmerja v EU.
Vendar je sedaj pravljice konec. Upamo lahko, da je temu tako. Pot v EU je zaprta in pika. Ne samo korona virus, še druge bolezni prinašajo s seboj. Kdo jih bo oskrboval, če še za naše ljudi ne bo dovolj kapacitet.
Dobro, da se je v Grčiji na oblast zavihtela desnica, ker če bi bilo po starem, bi jih šibali v EU, samo da pri njih ne ostanejo.
To je borba – s petletno zamudo – za Evropo. Kje pa so bili do sedaj plačani uradniki, ki bi naj poskrbeli za ta migrantski turizem?
Zaskrbljeni so! Kot da so o tem problemu slišali včeraj! Naj že enkrat ukrepajo!
Zelo zaskrbljujoče, kako se bodo tukaj gledali ali spopadali tisti,, ki imajo vojaške interese drugačne od gospodarskih.
Moral bo nastrati zopet velik rez! Dejstvo je, da nekateri od njih, ki se sedaj objemajo, ne gredo skupaj glede na svoje daljnoročne vojno-strateške interese…! To je najbolj kritično: bodo zgladili elegantno ali bo ravs in kavs?
Tukajšnji Rdeči priskledniki pa k sreči, nimajo bsede.
Slišati je, da “migrantski turizem” precej finančno podpira Soros – preko “Mirovnih inštitutov”, ki z lažnim poslanstvom, dejansko ,pomaga tihotapiti ljudi v Evropo.
Vprašanje pa je, od kje SOROSU toliko denarja, da z njim preko raznih inštituv, LOBIRA pri VODSTVU Evrope in celo ima svoje ljudi tudi na EVROPSKEM DSODIŠČU in v EU – PARLAMENTU.
Kaj pa, če z nafto bogate ZALIVSKE države, finansirajo EVROPSKE LOBISTE, Sorosa, EU komisijo….?
Po vsej verjetnosti dajejo denar tudi MIGRANTOM, da MNOŽIČNO ZASEDEJO Evropo in tako “tlakujejo pot” šejkom iz muslimanskih držav.